Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (1.108-1.132)



  1.      blátenje  -a s (á) glagolnik od blatiti: surovo blatenje političnih nasprotnikov
  2.      blatíšče  -a s (í) agr. del hleva, kjer se živali iztrebljajo: stojišče v govejem hlevu je razdeljeno na ležišče in blatišče
  3.      blazer  -ja [blé(j)zer] m (ẹ̑) obl. klasično krojen jopič, navadno temno moder: gojenci iz koledžev z enobarvnimi blazerji / k vzorčastemu krilu lepo pristoji blazer
  4.      blazíranec  -nca m () ekspr. blaziran človek: sodobni kulturni blaziranci; meščanski blaziranec
  5.      blaznívost  -i ž (í) knjiž. duševna neuravnovešenost: nagnjen je k blaznivosti; to vodi v blaznivost
  6.      blažílnik  -a m () teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; amortizer
  7.      blebetávost  -i ž (á) slabš. lastnost blebetavega človeka: njena blebetavost mu preseda
  8.      bledíčast  -a -o prid. (í) nekoliko bled: bledičasto dekletce / bledičast pramen svetlobe
  9.      bledíti  -ím nedov., blédi tudi blêdi ( í) delati kaj bledo: mesečina bledi nebo
  10.      bledôta  -e ž (ó) knjiž. bledica, bledost: bledota ji ni izginila z obraza; mrtvaška bledota
  11.      blekèt  -éta m ( ẹ́) redko zategnjeno, enakomerno tresoče se oglašanje drobnice, goveda
  12.      blêkniti  -em in blékniti -em dov.; ẹ́ ẹ̑) slabš. 1. v naglici izreči kaj nepremišljenega ali neumnega: nič ne premisli, kar blekne; blekniti neumnost; ušla je, je bleknil tja v tri dni / menda nisi komu kaj bleknil o tem izklepetal 2. reči, povedati: kaj stojiš in zijaš? Blekni vendar kaj
  13.      blèn  bléna m ( ẹ́) bot. strupena dlakava rastlina z rumenimi cveti; črni zobnik: sok blena
  14.      blèsk  in blésk bléska m ( ẹ́; ẹ̑) 1. odbijanje iskreče se svetlobe: močen, slepeč blesk / kovinski blesk; blesk gladine, orožja, zlata / oči so izgubile ves blesk / zloben blesk v očeh // knjiž. močna svetloba: blesk sonca; pren. kar se nam je prej zdelo važno, je zdaj izgubilo svoj blesk 2. knjiž. razkošje, sijaj: obdaja jo blesk; njemu ni za zunanji blesk; blesk sveta
  15.      bleskèt  -éta m ( ẹ́) knjiž. blesk, blesketanje: blesket orožja / pohlepni blesket oči / blesket sončnih žarkov
  16.      blesketánje  -a s () glagolnik od blesketati se: blesketanje jezera
  17.      blesketáti se  -ám se tudi -éčem se tudi blesketáti -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) odbijati iskrečo se svetlobo: zlata verižica se mu blesketa na prsih; kako se vse blesketa; plitve lužice se blesketajo kot srebro blesketajóč se -a -e: blesketajoče se sablje
  18.      blesketàv  -áva -o prid. ( á) knjiž. ki se blesketa: blesketave luči; blesketava voda
  19.      bleskòt  -ôta m ( ó) knjiž., redko blesk, blesketanje: bleskot zvezd
  20.      bleskôten  -tna -o prid. (ó) knjiž. bleščeč, lesketajoč se: bleskotni sneg
  21.      bleskovít  -a -o prid. () zastar. bleščeč, lesketajoč se: bleskovito okrasje
  22.      bleščánje  -a s () glagolnik od bleščati se: bleščanje jezera
  23.      blèz  prisl. () nar. menda: Na doto ti blez ne bo treba gledati (I. Tavčar)
  24.      blískav  -a -o tudi bliskàv -áva -o prid. (í; á) ekspr. bleščeč, lesketajoč se: bliskave oči / bliskavi pogledi ◊ elektr. bliskava luč ritmična luč, katere čas svetenja je znatno krajši od časa teme
  25.      bliskovítost  -i ž () ekspr. izredna hitrost: bliskovitost napada, udarca

   983 1.008 1.033 1.058 1.083 1.108 1.133 1.158 1.183 1.208  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA