Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (1.108-1.132) 
- blátenje -a s (á) glagolnik od blatiti: surovo blatenje političnih nasprotnikov ♪
- blatíšče -a s (í) agr. del hleva, kjer se živali iztrebljajo: stojišče v govejem hlevu je razdeljeno na ležišče in blatišče ♪
- blazer -ja [blé(j)zer] m (ẹ̑) obl. klasično krojen jopič, navadno temno moder: gojenci iz koledžev z enobarvnimi blazerji / k vzorčastemu krilu lepo pristoji blazer ♪
- blazíranec -nca m (ȋ) ekspr. blaziran človek: sodobni kulturni blaziranci; meščanski blaziranec ♪
- blaznívost -i ž (í) knjiž. duševna neuravnovešenost: nagnjen je k blaznivosti; to vodi v blaznivost ♪
- blažílnik -a m (ȋ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; amortizer ♪
- blebetávost -i ž (á) slabš. lastnost blebetavega človeka: njena blebetavost mu preseda ♪
- bledíčast -a -o prid. (í) nekoliko bled: bledičasto dekletce / bledičast pramen svetlobe ♪
- bledíti -ím nedov., blédi tudi blêdi (ȋ í) delati kaj bledo: mesečina bledi nebo ♪
- bledôta -e ž (ó) knjiž. bledica, bledost: bledota ji ni izginila z obraza; mrtvaška bledota ♪
- blekèt -éta m (ȅ ẹ́) redko zategnjeno, enakomerno tresoče se oglašanje drobnice, goveda ♪
- blêkniti -em in blékniti -em dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) slabš. 1. v naglici izreči kaj nepremišljenega ali neumnega: nič ne premisli, kar blekne; blekniti neumnost; ušla je, je bleknil tja v tri dni / menda nisi komu kaj bleknil o tem izklepetal 2. reči, povedati: kaj stojiš in zijaš? Blekni vendar kaj ♪
- blèn bléna m (ȅ ẹ́) bot. strupena dlakava rastlina z rumenimi cveti; črni zobnik: sok blena ♪
- blèsk in blésk bléska m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. odbijanje iskreče se svetlobe: močen, slepeč blesk / kovinski blesk; blesk gladine, orožja, zlata / oči so izgubile ves blesk / zloben blesk v očeh // knjiž. močna svetloba: blesk sonca; pren. kar se nam je prej zdelo važno, je zdaj izgubilo svoj blesk 2. knjiž. razkošje, sijaj: obdaja jo blesk; njemu ni za zunanji blesk; blesk sveta ♪
- bleskèt -éta m (ȅ ẹ́) knjiž. blesk, blesketanje: blesket orožja / pohlepni blesket oči / blesket sončnih žarkov ♪
- blesketánje -a s (ȃ) glagolnik od blesketati se: blesketanje jezera ♪
- blesketáti se -ám se tudi -éčem se tudi blesketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) odbijati iskrečo se svetlobo: zlata verižica se mu blesketa na prsih; kako se vse blesketa; plitve lužice se blesketajo kot srebro blesketajóč se -a -e: blesketajoče se sablje ♪
- blesketàv -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. ki se blesketa: blesketave luči; blesketava voda ♪
- bleskòt -ôta m (ȍ ó) knjiž., redko blesk, blesketanje: bleskot zvezd ♪
- bleskôten -tna -o prid. (ó) knjiž. bleščeč, lesketajoč se: bleskotni sneg ♪
- bleskovít -a -o prid. (ȋ) zastar. bleščeč, lesketajoč se: bleskovito okrasje ♪
- bleščánje -a s (ȃ) glagolnik od bleščati se: bleščanje jezera ♪
- blèz prisl. (ȅ) nar. menda: Na doto ti blez ne bo treba gledati (I. Tavčar) ♪
- blískav -a -o tudi bliskàv -áva -o prid. (í; ȁ á) ekspr. bleščeč, lesketajoč se: bliskave oči / bliskavi pogledi ◊ elektr. bliskava luč ritmična luč, katere čas svetenja je znatno krajši od časa teme ♪
- bliskovítost -i ž (ȋ) ekspr. izredna hitrost: bliskovitost napada, udarca ♪
983 1.008 1.033 1.058 1.083 1.108 1.133 1.158 1.183 1.208