Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (1.051-1.075) 
- bíomehánika -e ž (ȋ-á) nauk o mehaničnih silah v organizmih ♪
- bíometeorologíja -e ž (ȋ-ȋ) meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme: razvoj biometeorologije ♪
- biometríja -e ž (ȋ) statistično proučevanje življenjskih pojavov, procesov ♪
- biónika -e ž (ọ́) veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike; laboratorij za bioniko ♪
- bíotéhniški -a -o prid. (ȋ-ẹ́) nanašajoč se na biotehniko: biotehniška fakulteta / uporaba biotehniškega orožja ♪
- bíra -e ž (í) nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: nočem imeti opravka z ljudmi njegove bire / to je svoje bire človek ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste ♪
- bírmanec -nca m (ȋ) rel. kdor je bil birman ali se pripravlja na birmo: birmanci stojijo pred cerkvijo; pouk za birmance / voščit mu je prišel njegov birmanec oseba, ki ji je bil za botra pri birmi ♪
- birokrátičnost -i ž (á) nav. slabš. lastnost, značilnost birokratskega: birokratičnost sodne obravnave; birokratičnost poslovanja ♪
- birtíja -e ž (ȋ) pog., redko gostilna, krčma ♪
- bíser -a m (ȋ) 1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose ∙ bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti // biseru podoben izdelek: stekleni biseri 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature ◊ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin ♪
- bísernik -a m (ȋ) um. okras v obliki niza biserov: stena sobe je bila okrašena z biserniki in rozetami ◊ zool. dnevni metulj z biserno se svetlečimi lisami na spodnji strani kril, Argynnis ♪
- bísernost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost bisernega: bisernost barve / žametnost in bisernost glasu ♪
- biseromášnik -a m (ȃ) rel. duhovnik, ki je dosegel šestdeset let mašništva ♪
- biserovína -e ž (í) notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserovine; omara z vložki iz biserovine ♪
- biserovínast -a -o prid. (í) ki je iz biserovine: biserovinasti gumbi; nožiček z biserovinastim ročajem // ki se lesketa kot biserovina: biserovinasti kamni ♪
- biskvít -a m (ȋ) luknjičavo, rahlo pecivo iz jajc, moke in sladkorja: na mizi je bilo še nekaj biskvita in sadja ♪
- biskvíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na biskvit: biskvitna torta / pripraviti biskvitno testo ♪
- bísmarckovski -a -o [-ark-] prid. (ȋ) tak kot pri Bismarcku: ta politik ima bismarckovski nastop ♪
- bísmut in bízmut -a m (ȋ) kem. mehka, lahko taljiva kovina rdečkasto bele barve, element Bi ♪
- bísmutov in bízmutov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bismut: bismutove spojine / bismutove rude ♪
- bísovnica -e ž (ȋ) zool. žleza nekaterih školjk, ki izloča bisus ♪
- bistríti -ím nedov., bistrèn (ȋ í) razvijati sposobnost za mišljenje: bistriti komu duha, um / bistriti estetski čut / ekspr. v šoli je bistril otrokom glave // delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: časopis bistri mnenja; pojmi se bistrijo ● hladna sapa jim bistri utrujene glave jih dela sposobne mišljenja bistríti se postajati bister, zelo prozoren: voda se bistri / ekspr. megle so se počasi bistrile in razmikale ♪
- bistrôta -e ž (ó) redko bistrina: pokazal je izredno bistroto uma ♪
- bistrovídnost -i ž (í) redko lastnost bistrovidnega človeka: bistrovidnost mladega fanta / bistrovidnost politikov ♪
- bít -a m (ȋ) elektr. najmanjši, nedeljivi del informacije v binarnem sistemu: celica elektronskega računalnika s štiriindvajsetimi biti ♪
926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 
