Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (10.083-10.107)



  1.      korínta  -e ž () nav. mn. majhna temna rozina brez pečk: dodala je še korinte
  2.      koríntski  -a -o prid. () nanašajoč se na (starogrški) Korint: korintsko pristanišče ♦ um. korintski kapitel kapitel z volutami na oglih in akantovimi listi; korintski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna vitkost, slikovitost in uporaba korintskega stebra; korintski steber steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih in akantovimi listi
  3.      korístnost  -i ž () 1. lastnost, značilnost koristnega: koristnost diskusije; vsestranska koristnost nekaterih živali 2. publ. korist: to dela le zaradi osebne koristnosti; vsebino presojati po njeni praktični koristnosti
  4.      korítar  -ja m () slabš. kdor je v donosni službi, na uglednem položaju ali si zelo prizadeva priti do tega zaradi lastnih koristi: koristolovci in koritarji
  5.      kormorán  -a m () nav. mn., zool. v skupinah živeče vodne ptice temne barve, ki se hranijo z ribami, Phalacrocoracidae: veliki kormoran
  6.      koronáren  -rna -o prid. () anat., navadno v zvezi koronarna arterija, žila arterija, žila, ki v obliki venca obdaja srce
  7.      korporacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na korporacija 1: korporacijski gozdovi / korporacijski sistem korporativni sistem; korporacijska država korporativna država
  8.      korpuskuláren  -rna -o prid. () nanašajoč se na korpuskul: korpuskularno sevanje / korpuskularna teorija svetlobe teorija, po kateri je svetloba sestavljena iz fotonov
  9.      korupcioníst  -a m () nav. slabš. kdor je izprijen, pokvarjen, navadno zaradi podkupovanja: boj proti korupcionistom; bil je korupcionist in izdajalec
  10.      korúza  -e ž (ú) enoletna rastlina s kolenčastim steblom in velikimi storži ali njeno seme: saditi, okopavati koruzo; koruzo ličkati; popoldne so lomili, trgali koruzo; pečena koruza; zunaj visi kita koruze / koruza letos dobro kaže / koruza je spet poplavljena njiva s koruzo / bela koruza z belimi zrni; debelozrnata, drobnozrnata koruza; semenska koruza ∙ ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; pog. živita na koruzi živita skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zvezeagr. silažna koruza ki je za silažo; biol. heterozna, hibridna koruza; vrtn. pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica
  11.      korúzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na koruzo: koruzna slama; koruzno steblo, zrno / koruzni zdrob; koruzna moka / koruzni kruh, močnik; koruzni žganci ♦ agr. lasje na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; zool. koruzni molj molj, ki povzroča škodo zlasti na koruzi, Sitotroga cerealella
  12.      koruzínje  -a s () nar. vzhodno koruzna slama: na njivah so ležali snopi koruzinja
  13.      koruzíšče  in korúzišče -a s (í; ū) 1. njiva, na kateri je rasla koruza: preorati koruzišče; koruzišča in krompirišča so bila suha 2. koruzna slama: na njivi so bili kupi koruzišča
  14.      korúzje  -a s () koruzna stebla, koruza: visoko koruzje
  15.      korúznica  -e ž () 1. koruzna slama: po njivi je ležala raztresena koruznica; obrali so koruzo in posekali koruznico 2. pog. priležnica: končno se bosta bajtar in njegova koruznica le vzela
  16.      korúznik  -a m () 1. pog. priležnik: bil je koruznik in pijanec 2. koruzni kruh: doma še koruznika niso imeli
  17.      korúzniški  -a -o prid. () pog. priležniški: tam je pravo koruzniško gnezdo / koruzniško življenje
  18.      korúzništvo  -a s () pog. priležništvo: to ni noben zakon, to je koruzništvo / živita v koruzništvu
  19.      koruznják  -a m (á) 1. nar. vzhodno stavba za sušenje in hranjenje koruze: koruznjak je bil prazen; skril se je v koruznjak / nedaleč so stali trije koruznjaki koruze 2. star. koruzni kruh: otroci so jedli koruznjak
  20.      kós 1 -a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom del snovi, stvari: pojedel je tri kose kruha; zaviti kaj v kos papirja; majhen, velik kos sira / odrezati kos salame / razdeliti hlebec na dva kosa; zrezati kaj na drobne kose na drobno 2. navadno s prilastkom predmet, stvar glede na število istovrstnih predmetov, stvari: na zalogi je še nekaj kosov; vsega skupaj je bilo osem kosov / ekspr. med pohištvom so bili prav lepi kosi / sveža jajca so bila po sedemdeset par kos / plačevati od kosa glede na število izdelkov // predmet, stvar kot del istovrstnih predmetov, stvari: kosi perila; pripeljal je nekaj kosov pohištva / omaro je skušal kombinirati z drugimi kosi 3. nav. ekspr., z rodilnikom izraža količinsko omejitev: velik kos poti je sam prehodil; videla je lep kos sveta / doma imajo kos vrta manjši, majhen vrt / dobršen kos življenja je že za njim ● ekspr. tam bo še vedno imela svoj kos kruha zaslužek; spomenik je iz enega kosa nesestavljen, cel; ekspr. iti na kose zdrobiti se, razbiti se; ekspr. razbiti, raztrgati na drobne kose čisto, popolnoma; ekspr. figura v romanu je kot (ulita) iz enega kosa skladna, harmoničnagrad., strojn. fazonski kos večji, primerno oblikovan kos materiala za vodovodno, kanalizacijsko napeljavo; mont. kos največja oblika premoga po drobljenju; trg. blago na kose
  21.      kósati se  -am se nedov. (ọ̑) 1. prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi: kosati se s kom pri delu, v delu; ekspr. kar kosale so se, katera bo povedala prva tekmovale / kosati se med seboj 2. nav. ekspr., z orodnikom imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi: v pridnosti se lahko kosa z njim; glede padavin se jesen kosa s pomladjo / letošnji pridelek se ne more kosati z lanskim primerjati // pojavljati se, nastopati v enaki meri: tu se natančnost kosa s točnostjo opisov 3. ekspr., redko boriti se, spopadati se: parnik se je kosal z viharjem / sovraštvo se kosa z ljubeznijo
  22.      kosílce  -a s () ekspr. manjšalnica od kosilo: pojesti kosilce; privoščiti si dobro kosilce ♦ gastr. topla (dopoldanska) malica
  23.      kósiti  -im nedov. (ọ́) jesti kosilo: kosili so, ko je vstopil / kosi in večerja doma / preh. kosi rad tečne jedi jé za kosilo
  24.      kosmáč  -a m (á) 1. trajno zimsko jabolko s hrapavo lupino, navadno rjavkaste barve: za zimo se je preskrbel z bobovci in kosmači / na vrtu ima kosmače ♦ agr. boskopski kosmač zimsko jabolko s hrapavo lupino rjaste barve 2. kosmata žival, navadno medved; kosmatinec: iz gozda se prikaže kosmač 3. les. skobljič z zaokroženim rezilom za grobo skobljanje: uporabljati kosmač
  25.      kosmatína  -e ž (í) ekspr. dlaka, kocina: prsi s kosmatinami / obrij si že tiste kosmatine

   9.958 9.983 10.008 10.033 10.058 10.083 10.108 10.133 10.158 10.183  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA