Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

50 (997-1.021)

997.      mámutovec  tudi mamútovec -vca m (ȃ; ȗ) bot. veliko parkovno iglasto drevo; sekvoja ♪
998.      maniríran  -a -o prid. (ȋ) redko nenaraven, izumetničen: maniriran slog; izraz je preveč maniriran; manirirane slike / manirirani igralski gibi ♪
999.      maríjin  -a -o prid. (ȋ) v zvezah: poljud. marijini čeveljčki zaščitena gozdna kukavica, strok. lepi čeveljc; nar. marijini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi; venerini lasci; poljud. marijini laski ali marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica ♪
1000.      márš  -a m (ȃ) 1. voj. hoja večje skupine vojakov pod vodstvom na večjo razdaljo; pohod: organizirati marš; pripravljati se na marš; dolgi, težki marši; partizanski marši / iti na marš; biti na maršu 2. raba peša koračnica: godba je igrala marš / pogrebni marš ♪
1001.      masónski  -a -o prid. (ọ̑) zgod. framasonski, prostozidarski: masonski nazori / masonska loža ♪
1002.      máterski  -a -o prid. (ā) knjiž., redko materinski: matersko srce ♪
1003.      mazúrka  -e ž (ȗ) poljski ljudski ples v tričetrtinskem taktu: plesati mazurko // glasba za ta ples ♪
1004.      mèdetáža  -e ž (ȅ-ȃ) grad. nižja, manjša etaža med dvema etažama: trgovina je v pritličju in v medetaži; hiša z medetažami ♪
1005.      mèdrazréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je, poteka med razredi: medrazredno tekmovanje na šoli // ki je, obstaja med družbenimi razredi: medrazredni spori; medrazredna nasprotja ♪
1006.      mehčálo  -a s (á) sredstvo za mehčanje: mehčala v umetnih snoveh; proizvodnja mehčal ♪
1007.      meják  -a m (á) knjiž. prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo; sosed: Slovenci so mejaki tudi z Madžari / odnosi med mejakoma Jugoslavijo in Avstrijo sosednjima državama ♪
1008.      mejáš  -a m (á) 1. lastnik zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo: mejaša se tožita zaradi poti / bil je mejaš z njenim bratom 2. knjiž., redko prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo; sosed: vzhodni mejaši Slovencev so Hrvati in Madžari 3. knjiž., redko obmejni prebivalec: mejaš z narodnostno ogroženega področja; psihološke posebnosti mejašev // nekdaj kmet vojak ob avstrijsko-turški meji: četa hrvaških mejašev; brambovci in mejaši ◊ zgod. mejaš v fevdalizmu lastnik, zakupnik vinograda, ki ni podložen gorskemu gospodu, zlasti na Dolenjskem ♪
1009.      mejášinja  -e ž (ā) 1. lastnica zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo: spreti se z mejašinjo zaradi gozda 2. knjiž., redko sosednja država; soseda: Francija in njena mejašinja Nemčija ♪
1010.      mejášiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž., redko imeti s kom isto, skupno mejo: na zahodu mejašimo z Italijani ♪
1011.      mejáštvo  -a s (ȃ) knjiž. stanje, ko ima kdo s kom isto, skupno mejo: slovensko mejaštvo na Germane in Romane / za to pokrajino je bilo turško mejaštvo neugodno sosedstvo ♪
1012.      méjdan  -a m (ẹ̑) 1. zastar. dvoboj, boj: pozval je viteza na mejdan // kraj dvoboja, boja: veliko jih je padlo na mejdanu 2. v orientalskem okolju trg, tržni prostor: na mejdanu poleg železniške postaje so se zbirale majhne gruče Arabcev ♪
1013.      mèjdún  in méjdún medm. (ȅ-ȗ; ẹ̑-ȗ) pog. izraža podkrepitev trditve: mejdun, je to lep pes ♪
1014.      mèjdúnaj  in méjdúnaj medm. (ȅ-ū; ẹ̑-ū) pog. izraža podkrepitev trditve: mejdunaj, ali nam je trda predla ♪
1015.      mèjdúš  in méjdúš medm. (ȅ-ū; ẹ̑-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: mejduš, kako je lačen ♪
1016.      méjen  -jna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na mejo: a) mejna pokrajina; nemiri na mejnem področju / mejni spor / mejni jarek, kamen; mejni prehod / mejna črta b) revija je objavljala iz vzgojnih razlogov tudi mejne proizvode pesniškega ustvarjanja; preseči mejno hitrost, težo c) to je mejni primer iz sodne prakse; mejno področje med zdravstveno, socialno in pedagoško službo ● mejna znanost znanost, ki sega na področje drugih samostojnih znanosti ◊ ekon. mejna korist korist zaradi dodatne enote dobrine, blaga; filoz. mejna situacija po eksistencialistični filozofiji položaj, v katerem se človek zave omejenosti svojih možnosti; geom. mejna ploskev površje kakega geometrijskega telesa ali del tega površja; mat. mejna vrednost limita; strojn. mejna mera največja ali najmanjša mera, ki jo sme imeti izdelek, da je še uporaben; mejna plast plast tekočine, plina, ki se giblje tik ob steni; zgod. mejni grof grof, ki je imel v lasti obmejno pokrajino ♪
1017.      melíniti se  -im se nedov. (í ȋ) knjiž., redko zaradi drobljenja, krušenja usipati se, drseti: pesek se melini z brega / snežne plasti se melinijo ♪
1018.      menjávost  -i ž (á) knjiž., redko spremenljivost, nestalnost: menjavost lastnosti, oblik ♪
1019.      mésečnost  -i ž (ẹ̑) stanje človeka, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal: natančnejši vzroki mesečnosti še niso znani; hodil je kot v mesečnosti ♪
1020.      metabóličen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na metabolizem: metabolični procesi / metabolične motnje ♪
1021.      metljávost  -i ž (á) vet. bolezen ovc, goveda, ki jo povzroča (veliki) metljaj: ta zajedavec povzroča metljavost; ovce so poginile, zbolele za metljavostjo ♪

   872 897 922 947 972 997 1.022 1.047 1.072 1.097