Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

50 (847-871)


  1.      klák  -a m (ȃ) zastar. zložljivi cilinder: na glavi je nosil črn klak / prišli so v fraku in klaku ♪
  2.      klávnost  -i ž (ȃ) agr. uporabnost zaklanih živali, izražena navadno v odstotkih: nizka, visoka klavnost ♪
  3.      klepíšče  -a s (í) nar. priprava iz stolčka in babice, namenjena za klepanje; klepalnik: prinesel je koso in klepišče ♪
  4.      klìn  tudi klín klína m (ȉ í; ȋ ȋ) 1. paličast, na eni strani priostren kos lesa, železa, ki se v kaj zabije: klin izpuliti; zabiti klin v zemljo; luknja za klin; suh je kakor drenov klin zelo // temu podoben predmet, ki se rabi za sajenje na gredicah: s klinom delati luknje za sadike / sadilni klin 2. kovinska ali lesena priprava za zagozdenje: zabiti klin v špranjo / zagozditi klin; pren., ekspr. zabiti klin v telo svetovnega imperializma 3. prečna palica na lestvi: vzpenjal se je od klina do klina; lestev z desetimi klini; pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice 4. navadno lesen, v steno zabit predmet za obešanje: sneti klobuk s klina; obesiti suknjo na klin; puška visi na klinu 5. podolgovat kovinski predmet z ušesom, ki se zabije v skalo za pomoč pri plezanju: klini so bili zrahljani in vrvi potrgane; iti, plezati po klinih / plezalni klini ● ekspr. novico s klina sneti izmisliti si jo; ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranje; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim robom na čelu; ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom ◊ alp. ledni klin za zabijanje v led pri plezanju; podolžni klin z rezjo v isti smeri z ušesom; žel. klin priprava za pritrjevanje tovora na vagon ♪
  5.      klòb  klôba tudi klòp klôpa m (ȍ ó) redko klobčič, svitek, navadno velik: klob vrvi / lase si zvija v klob ♪
  6.      klorótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na klorozo: klorotični listi ♪
  7.      kmetíja  -e ž (ȋ) zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji: kmetija leži na sončni rebri; imajo kmetijo; kupiti, prodati kmetijo; samotna kmetija / kmetija brez dolga / kmetija je dobro obdelana / priženil se je na kmetijo / ekspr. poprijel se je kmetije kmetovanja / cela kmetija nekdaj posestvo, ki obsega približno 15 do 20 ha; mala kmetija posestvo, ki obsega navadno do 5 ha; srednja kmetija posestvo, ki obsega navadno od 5 do 10 ha; velika kmetija posestvo, ki obsega navadno nad 10 ha ♦ zgod. kraljevska kmetija fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha ♪
  8.      knjigovézka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od knjigovez ♪
  9.      kocnjáti  -ám nedov. (á ȃ) nar., navadno v zvezi s sneg padati v debelih kosmih: proti večeru je sneg že kar kocnjal ♪
  10.      kohezíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kohezijo: kohezijska sila / kohezijske tendence v družbi ♪
  11.      kolaborácija  -e ž (á) 1. knjiž. sodelovanje: kolaboracija je bila zelo koristna / več knjig sta napisala v kolaboraciji 2. za okupirano prebivalstvo sodelovanje z okupatorjem: obsodili so ga zaradi kolaboracije / kolaboracija s sovražnikom ♪
  12.      kolebljív  -a -o prid. (ȋ í) raba peša omahljiv, obotavljajoč: tega je kriva njegova kolebljiva samozavest / že kot otrok je bil kolebljiv ♪
  13.      kolébnica  -e ž (ẹ̑) šport. vrv, ki jo telovadec med vrtenjem preskakuje ♪
  14.      kôlec  -lca [u̯c] m (ó) 1. količek, količ: nasekal in ošilil je nekaj kolcev; zabiti kolec v zemljo 2. nar. kol: mlado drevesce je privezal k debelemu kolcu ♪
  15.      koléda  -e ž (ẹ̑) etn. 1. koledovanje: ponekod je bila koleda že zvečer pred božičem / ob koledah je bilo zmeraj veselo 2. voščilna pesem, kakršne pojejo koledniki; kolednica: prepevati kolede / božične kolede ♪
  16.      koledár  -ja m (á) 1. sistematična razdelitev leta na dneve, tedne in mesece: pomanjkljivosti obstoječega koledarja ♦ astr. gregorijanski koledar ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; julijanski koledar ki ga je vpeljal Julij Cezar 2. list, več listov (papirja) z razdelitvijo leta na dneve, tedne in mesece, navadno s podatki o luninih menah, praznikih: obesiti koledar na steno; zapisati podatek na koledar / namizni, stenski, žepni koledar; stoletni koledar s podatki za najmanj sto let // knjiga, ki vsebuje poleg koledarskih podatkov še praktično poučne in literarne sestavke: prebirati koledar; marsikaj zanimivega je v tem koledarju / Izseljenski koledar ki ga izdaja Izseljenska matica Slovenije; koledar Prešernove družbe 3. publ., navadno s prilastkom razpored, red: pripravili so natančen koledar tekmovanj v zimski sezoni / izdelati koledar cvetenja medovitih rastlin ♪
  17.      koledárček  -čka m (á) manjšalnica od koledar 2: pogledati na koledarček / v usnje vezani žepni koledarčki ♪
  18.      koledárnik  -a m (ȃ) ekspr. pisec, sestavljavec koledarja: razprava o slovenskih koledarjih in koledarnikih ♪
  19.      koledárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na koledar: priprava nove koledarske reforme; zapisovanje dogodkov v koledarskem zaporedju / koledarski sestavki sestavki, objavljeni v koledarju / koledarska zima od 21. decembra do (vključno) 20. marca; koledarsko leto od 1. januarja do 31. decembra ♪
  20.      koledárstvo  -a s (ȃ) nav. ekspr. sestavljanje, izdajanje koledarjev: ukvarja se s koledarstvom ♪
  21.      koléden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kolednike ali koledovanje: koledni običaji; koledni sprevod; koledne pesmi ♪
  22.      kólera  -e ž (ọ̑) huda nalezljiva črevesna bolezen z bruhanjem, drisko in znižanjem telesne temperature: cepiti proti koleri; ljudje so množično umirali za kolero / azijska kolera ♪
  23.      kolodvór  tudi kolodvòr -óra m (ọ̑; ȍ ọ̑) osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki; železniška postaja: dobiva se pred kolodvorom; zgradili so nov kolodvor / biti v službi na kolodvoru // kraj, prostor, kjer je taka zgradba: tujec je iskal kolodvor; v mestu je več kolodvorov / potniški, tovorni kolodvor ◊ etn. majka prišla s kolodvora otroška igra s petjem, pri kateri si ena od deklic izbira hčere ♪
  24.      kólos  in kolós -a m (ọ̑; ọ̑) knjiž. zelo velik, velikanski kip: že od daleč opaziš štiri sedeče kolose // ekspr., navadno s prilastkom kar je zelo veliko, velikansko: ogromni kolosi železa / po cesti so se drug za drugim premikali 50-tonski kolosi tanki / bila je zelo močna, bujnih prsi, pravi kolos ♪
  25.      kómaj  vez. (ọ̑) ekspr., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: komaj ga opazi, steče v hišo; komaj se je oženil, pa se že ločuje; besede, komaj izgovorjene, so že pozabljene / komaj sede, in že ga spet kličejo / komaj da je spregovoril, so že udarili po njem ♪

   722 747 772 797 822 847 872 897 922 947  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA