Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

50 (672-696)



  1.      izrazoslóvje  -a s (ọ̑) 1. lingv., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge: na področju tehniških ved se je razvilo bogato izrazoslovje; nekatere stroke še nimajo izdelanega izrazoslovja / ekonomsko, medicinsko, politično izrazoslovje 2. veda o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se z izrazoslovjem; razvoj slovenskega izrazoslovja 3. ekspr. izrazi, besede: partizansko izrazoslovje / ekspr. pri dekletu ga je motilo moško izrazoslovje grobi izrazi
  2.      izsekávati  -am nedov. () izsekovati: izsekavati gozdove / izsekavati nalomljena drevesa / izsekavati led v koritu
  3.      izšepetáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) šepetaje reči, povedati: zadnje besede je izšepetala
  4.      izterjevánje  -a s () glagolnik od izterjevati: izterjevanje davka, dolga
  5.      izterjeváti  -újem nedov.) 1. dosegati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: izterjevati davke 2. knjiž. z odločnim, vztrajnim zahtevanjem prihajati do česa: izterjevati svoje pravice
  6.      izterljív  -a -o prid. ( í) jur. ki se da izterjati: izterljiv dolg; izterljiva terjatev
  7.      izterljívost  -i ž (í) jur. lastnost, značilnost izterljivega: izterljivost stroškov, terjatve
  8.      iztesati  gl. stesati
  9.      iztézanje  tudi stézanje -a s (ẹ̄) knjiž. iztegovanje: krčenje in iztezanje mišic
  10.      iztézati  -am in stézati -am nedov. (ẹ̄) knjiž. iztegovati: iztezati noge, prste / iztezati roko od sebe / iztezati vrat; mišice se krčijo in iztezajo; izteza se, da bi dosegel drog / tujec izteza roke po naši zemlji / otrok izteza roke proti materi
  11.      iztézen  -zna -o prid. (ẹ̄) knjiž. na katerem se mišice ob upogibu iztegnejo: iztezna in upogibna stran nadlakta ♦ anat. iztezna mišica iztegovalka
  12.      iztéznica  -e ž (ẹ̑) anat. iztegovalka: upogibnice in izteznice
  13.      iztihotápiti  -im dov.) skrivaj, na nedovoljen način odnesti, spraviti iz česa: iztihotapiti pismo iz zapora; iztihotapiti blago čez mejo / ranjenega partizana so iztihotapili iz zastražene bolnice iztihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno oditi: bos se je iztihotapil iz hiše; iztihotapili so se na cesto
  14.      iztrebíti  in iztrébiti -im, tudi iztrébiti -im tudi strebíti in strébiti -im, tudi strébiti -im dov. ( ẹ́; ẹ́) 1. odstraniti odvečno iz česa: iztrebiti mlad gozd; iztrebiti travnik / iztrebiti jarek, žleb očistiti / iztrebiti ribe, srno odstraniti drobovje; iztrebiti solato otrebiti // izkrčiti: iztrebil je gozd in ga spremenil v polje / iztrebili so si laz in posadili krompir 2. povzročiti, napraviti, da kaj na določenem mestu ali v celoti ne obstaja več: iztrebiti plevel; iztrebiti škodljivce; to žival so z lovom skoraj docela iztrebili / ekspr. fašisti so hoteli iztrebiti cele narode / iztrebiti luteranstvo / iztrebiti predsodke iztrebíti se in iztrébiti se, tudi iztrébiti se tudi strebíti se in strébiti se, tudi strébiti se 1. izločiti neprebavljene delce hrane skozi črevo: bolnik se je iztrebil; normalno, redno se iztrebiti 2. nar. izločiti po porodu plodove ovojnice iz maternice; otrebiti se: krava se še ni iztrebila iztrébljen tudi strébljen -a -o: iztrebljen gozd; bivoli so tu iztrebljeni
  15.      ízven...  [vǝn in ven] predpona v sestavljenkah () za izražanje položaja a) ki ni v mejah določenega predmeta ali prostora: izvenbibličen, izvenbolničen, izvenevropski b) ki ni v mejah določenega časa: izvensezonski c) ki ni v mejah določenega pojma: izvenarmaden, izvenblokovski, izvenparlamentaren, izvenšolski, izvenzakonski
  16.      izvozíti  -vózim dov. ( ọ́) 1. prodati blago v drugo državo: izvoziti les, žito; izvoziti na evropski trg, v Ameriko; podjetje je izvozilo za milijon dolarjev izdelkov ♦ ekon. izvoziti kapital naložiti kapital v drugi državi v obliki posojil, investicij v gospodarska podjetja ali v obliki pomoči 2. z vožnjo spraviti iz česa: izvoziti gnoj iz hleva 3. žarg., žel. odpeljati (s postaje): vlak je uvozil in izvozil izvóžen -a -o: izvoženo blago; prim. zvoziti
  17.      izžít  -a -o prid. () knjiž. izčrpan, oslabel, zlasti zaradi nerednega, razuzdanega življenja: izžit človek; bila je že nekoliko izžita, nič več mlada; izžit od veseljačenja / njen obraz je bil starikav in izžit
  18.      jágnedovje  -a s (ā) jagnedovo drevje: visoko jagnedovje
  19.      jamáriti  -im nedov.) lov. s psom loviti po jazbinah in lisičinah: jamariti in grmariti
  20.      jármenik  -a m () les. stroj za žaganje hlodov v deske: dati hlod v jarmenik / beneški jarmenik venecijanka; cepilni jarmenik za rezanje plohov v tanke deske
  21.      jebénti  in jebênti medm. (ẹ̑; ) vulg. izraža jezo, nejevoljo: jebenti, je zaklel
  22.      jéjmene  in jèjmene medm. (ẹ̑; ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejmene, to je pa zares hudo; jejmene, jejmene, kje so pa naši // izraža začudenje, presenečenje: jejmene, kako si že velik
  23.      jeremiáda  in jeremijáda -e ž () ekspr. spis, pesem, v kateri se pretirano toži, tarna: nihče ne bere njegovih dolgoveznih jeremiad // tožba, tarnanje: prenehati z jeremiadami; jeremiade o vsakdanjih težavah
  24.      jésih  -a m (ẹ́) 1. nižje pog. kis: kupiti jesih; drži se, kot bi pil jesih nakremženo, neprijazno 2. nar. koroško pogostitev navadno teden dni po svatbi: oskrbeti jesih
  25.      jésihar  -ja m (ẹ̑) nekdaj prodajalec kisa: jesiharji iz Čičarije; pog. vpije kot jesihar zelo

   547 572 597 622 647 672 697 722 747 772  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA