Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

50 (3.422-3.446)



  1.      topotánje  -a s () glagolnik od topotati: prepovedati topotanje; topotanje splašenih živali / topotanje stop // topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topotanje
  2.      topotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) slišno, topo udarjati z nogami ob tla: konji topotajo; nestrpno topotati; topotati od jeze / topotati z nogami // dajati tope, kratke glasove: stope, stroji topotajo // topotaje premikati se: jezdeci topotajo skozi vas / topotati po stopnicah navzgor topotáje: prihajal je, topotaje z leseno nogo topotajóč -a -e: topotajoč hrup; topotajoči koraki
  3.      tórklja 2 -e ž (ọ̑) nar. primorsko priprava za stiskanje olja iz oliv: stiskati s torkljo // prostor s tako pripravo: v torklji je živahno
  4.      tožítelj  -a m () tožnik: ugovarjati tožitelju
  5.      trán  -a m () kem. olje iz maščobnega tkiva kitov, delfinov, rib, ki se uporablja za izdelovanje margarine, mila: predelovati tran; uvoz trana
  6.      trapístovski  -a -o prid. () nanašajoč se na trapiste: trapistovski menih ◊ gastr. trapistovski sir poltrdi sir v obliki hlebca z redkimi luknjami v testu
  7.      trdnjávica  -e ž () manjšalnica od trdnjava: na griču je stala trdnjavica; obleganje trdnjavice
  8.      treníranje  -a s () glagolnik od trenirati: zahtevati vsakodnevno treniranje / treniranje smučarskih skokov / športno treniranje / posvetiti se treniranju trenerstvu / treniranje gibov urjenje, vadenješport. intervalno treniranje treniranje tekačev z določenimi presledki za oddih
  9.      tretjerédnica  -e ž (ẹ̑) rel. članica tretjega reda: že nekaj let je tretjerednica
  10.      tríatlon  -a m () šport., navadno v zvezi olimpijski triatlon do 1972 tekmovanje v dviganju uteži tezno, s sunkom in s potegom, olimpijski troboj: v olimpijskem triatlonu je dvignil 450 kilogramov
  11.      tríčlánski  -a -o prid. (-) ki sestoji iz treh članov: tričlanski odbor; njihova družina je tričlanska
  12.      trílja  -e ž () zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač: loviti trilje / ocvrte trilje
  13.      trístópen  -pna -o prid. (-ọ̑) 1. nanašajoč se na tristop: tristopne kolone 2. tristopenjski: tristopni razvoj 3. lit. sestavljen iz treh stopic: tristopni verz
  14.      tŕkelj  -klja m (ŕ) nar. gorenjsko kos debla približno v velikosti polena: klati, nalagati trklje; debeli trklji
  15.      trkljánje 1 -a s () glagolnik od trkljati1: trkljanje kamenja po strmini / trkljanje pirhov
  16.      trkljánje 2 -a s () glagolnik od trkljati2: trkljanje na vrata / trkljanje pletilnih igel
  17.      trkljáti 1 -ám nedov.) premikati predmet po površini tako, da se vrti okoli svoje osi: trkljati skale v dolino; trkljati žogo po sobi; kamenje se trklja po pobočju / otroci se trkljajo po travi ♦ etn. trkljati pirhe s trkljanjem pirha prizadevati si zadeti druge pirhe
  18.      trkljáti 2 -ám nedov.) narahlo trkati: trkljati na okno / trkljati s kladivcem po opeki; trkljati z nogo po podu / ekspr. dež trklja na šipe
  19.      tŕkniti  -em dov.) 1. navadno s skrčenim kazalcem udariti po vratih, izražajoč prošnjo za vstop: samo enkrat je trknil in pritisnil na kljuko; brezoseb. nekajkrat je trknilo / tiho trkniti na okno 2. narahlo udariti po čem, navadno z določenim namenom: trkniti s prstom po tobačnici / trknil ga je s komolcem narahlo sunil // narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: prijel je svoj kozarec in trknil ob njenega / trknila je jajce ob mizo, da se je ubilo // pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trknili so in izpili; trknil je z nevesto / trkniti na zdravje 3. premikajoč se priti v sunkovit dotik: krogla je trknila ob kegelj; pri obratu sta se trknila / trknil je z glavo ob šipo / vešča je trknila v žarnico se je zaletela 4. napasti z glavo, rogovi: oven ga je hotel trkniti tŕknjen -a -o pog. omejen, neumen: trknjen je, da mu verjame; malo trknjena ženska / kot podkrepitev ne grem, saj nisem trknjen
  20.      trlèp  -épa m ( ẹ́) nar. dolenjsko neroda: tak trlep, pa bi rad obogatel
  21.      trlépen  -pna -o prid. (ẹ̑) nar. dolenjsko neroden: velik, trlepen mož trlépno prisl.: trlepno pasti
  22.      tŕlica  -e ž (ŕ) 1. lesena priprava za trenje lanu, konoplje: terice so prinesle trlice s seboj; treti lan s trlico; trenje na trlici; suh je kot trlica zelozgod. mučilna priprava za uklenitev rok in vratu 2. ekspr. zelo suh človek: jej, da ne boš taka trlica; za ženo je vzel neko trlico
  23.      tŕlja  -e ž (ŕ) zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač: loviti trlje; spreminjajoče se luske trlje
  24.      tróba  -e ž (ọ́) preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: narediti si trobo iz lubja; otroške trobe; trobi podoben cvet // kar je po obliki temu podobno: z rokami je napravil trobo pred usti / troba starega gramofona; vodna troba vodni vrtinec / knjiž. dati signal s trobo s huponar. držati, narediti trobo kazati, pokazati jezo, nejevoljo z naprej potisnjenimi ustnicamivrtn. jasminova troba okrasna vzpenjavka s pernatimi listi in velikimi zvončastimi oranžnimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Campsis radicans
  25.      trólejbusen  -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trolejbus: trolejbusni promet / trolejbusna postaja; trolejbusna proga ♦ elektr. troljebusni tokovni odjemnik

   3.297 3.322 3.347 3.372 3.397 3.422 3.447 3.472 3.497 3.522  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA