Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

50 (322-346)


  1.      dírica  -e ž (í) manjšalnica od dira: ročna dirica ♪
  2.      diskutabílen  -lna -o prid. (ȋ) publ. o katerem bi bilo treba, bi se dalo diskutirati, nerazčiščen: nekatera vprašanja so še diskutabilna ♪
  3.      ditirámbičen  -čna -o prid. (á) knjiž. navdušen, zanosen: ditirambično pismo / ditirambična radost in vznesenost ♪
  4.      dlánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dlan: dlanske kosti / dlanska stran roke ♪
  5.      dobránati  -am tudi dobranáti -ám dov. (ā; á ȃ) končati brananje: dobranala sta in izpregla ♪
  6.      dodekaéder  -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejuje dvanajst skladnih pravilnih peterokotnikov; dvanajsterec: izračunati površino dodekaedra ♪
  7.      dohodnína  -e ž (ȋ) davek od dohodkov: plačevati, pobirati dohodnino; dohodnina od kmetijstva, podjetij; osnova za odmero dohodnine / obrazec za prijavo dohodnine ♪
  8.      doksologíja  -e ž (ȋ) rel. hvalni obrazec, s katerim se zaključujejo nekatere molitve ♪
  9.      dólg  -a -o stil. -ó [u̯g] prid., dáljši (ọ̑ ọ́) 1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost, ant. kratek: dolg hodnik; stopa z dolgimi koraki; nosi zelo dolge lase; pes z dolgimi visečimi uhlji; zadnji predor je bil izredno dolg; dolga cesta; dolga palica, vrv; vojaki so stali v dolgi, ravni vrsti / ima dolg obraz podolgovat; ekspr. fant je res dolg zelo velik in suh; dolg kakor prekla / šalj. Ljubljana je bila takrat še dolga vas majhno, provincialno mesto / dolga večerna obleka obleka, ki sega (skoraj) do tal; dolge hlače hlače, katerih hlačnice segajo približno do gležnjev / žarg. avtomobilist je imel pri srečanju prižgane dolge luči luči, ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej // obširen, obsežen: v zadnji številki je objavil o tem dolg članek; dolga pesem; napisal mu je dolgo pismo 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema: stavba je dolga dvajset metrov; kilometre dolg sprevod; meter, pol sežnja dolg 3. ki traja razmeroma veliko časa: dolgi zimski večeri; dolga bolezen; jesen je bila dolga in lepa; utrujen od dolge poti; dolgo deževje, življenje / ozrl se je za njo z dolgim pogledom; dolg poljub / pil je z dolgimi požirki; mitraljezec je sprožil dolg rafal / po dolgem času sta se spet srečala; dolg rok // s časovno enoto ki se zdi, da traja veliko časa: čaka ga že dolge mesece; dan mi je bil strašno dolg; dolgo uro je premišljeval celo; tiste ure so bile zelo dolge; od tedaj so pretekla že dolga leta mnogo let 4. z izrazom količine ki izraža razsežnost v času: predavanje je lahko dolgo največ deset minut; dolg čas bilo mu je zelo dolg čas dolgčas; od dolgega časa je ves bolan od dolgočasja ● slabš. imeti dolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil; ekspr. narediti dolg obraz z mimiko na obrazu izraziti razočaranje, žalost; evfem. imeti dolge prste krasti; pog. mesec je še dolg treba je varčevati (z denarjem), ker ne bo še kmalu naslednje plače; pog. saj ne bova dolga hitro bova opravila, se pogovorila; pog., ekspr. je širši kot daljši zelo debel; ekspr. padel je, kakor je dolg in širok tako, da je bil ves na tleh; ekspr. dolgi lasje — kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera vsaka stvar se kdaj konča; preg. dolga bolezen, gotova smrt ◊ lingv. dolg glas; dolgi nedoločnik nedoločnik na -ti ali -či; navt. ladja dolge plovbe ladja, ki ima dovoljenje za plovbo po vseh morjih; rad. dolgi valovi radijski valovi z valovno dolžino od 1.000 do 2.000 m; šport. tek na dolge proge tek na razdaljo, večjo od 1.500 m dólgo prislov od dolg: dolgo smo ga čakali; ljudje že dolgo govorijo o tem; dolgo je ostal doma; ne dolgo potem se ga je spomnil nedolgo; ekspr. tega ne bom več dolgo prenašal; že dolgo časa ni bilo dežja; ekspr. dolgo v noč ni mogla zaspati / v povedni rabi dolgo je še do večera // izraža trajanje sploh: kako dolgo boš ostal tukaj / ekspr. uro dolgo ga je čakal ● evfem. slab je, ne bo dolgo kmalu bo umrl; pog. to imam že dolgo na jeziku že zdavnaj sem hotel povedati ◊ lingv. dolgo naglašen samoglasnik dólgi -a -o sam.: pog. še dvajset ur se bomo vozili, dolga bo; časopis je na dolgo pisal o tem; pripoveduje na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; nevihta ni ponehala za dolgo; po dolgem jih je le pregovoril; prerezati kumaro po dolgem podolgem; prim. daljši; dalj, dalje, dlje ♪
  10.      dolgodlák  in dolgodlàk -áka -o [u̯g] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima dolgo dlako: dolgodlak pes; dolgodlaka mačka / dolgodlak kožuh ♪
  11.      dolgorílec  -lca [u̯g-u̯c] m (ȋ) ekspr. žival z dolgim rilcem: ustrelil je velikega dolgorilca ♪
  12.      dolgoróčen  -čna -o [u̯g] prid., dolgoróčnejši (ọ̑) nanašajoč se na dolg rok: najeti dolgoročni kredit; dolgoročno posojilo / dolgoročni načrt razvoja našega gospodarstva; skleniti dolgoročni trgovinski sporazum; dolgoročne investicije, pogodbe; dolgoročna napoved vremena za daljši čas / brez dolgoročnejšega planiranja ni možen velik gospodarski napredek ki se nanaša na razmeroma dolgo dobo // redko dolgotrajen: dolgoročna brezposelnost; dolgoročno zdravljenje ♪
  13.      dolgoróčnost  -i [u̯g] ž (ọ̑) značilnost dolgoročnega: dolgoročnost posojila ♪
  14.      dolgoróg  -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge roge: dolgorog jelen; dolgorogi voli ♪
  15.      dolgorók  -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge roke: fant je dolgonog in dolgorok ♪
  16.      dolgorún  -a -o [u̯g] prid. (ȗ ū) knjiž. ki ima dolgo runo, dlako: trop dolgorunih ovc ♪
  17.      dolgosrájčnik  -a [u̯g] m (ȃ) ekspr. kdor nosi dolgo srajco, navadno otrok: mali dolgosrajčniki ♪
  18.      dolgóst  -i [u̯g] ž (ọ̑) zastar. dolžina: izmeriti dolgost in debelost predmeta / članka zaradi njegove dolgosti niso natisnili v celoti / star. dolgost življenja ♪
  19.      dolgostásen  -sna -o [u̯g] prid. (ā) knjiž., redko vitek, visokorasel: dolgostasno dekle ♪
  20.      dolgostêbeln  -a -o [u̯g-bǝl] prid. (ȇ) ki ima dolgo steblo: dolgostebelne rože ♪
  21.      dolívanje  -a s (í) glagolnik od dolivati: dolivanje vode ♪
  22.      dominikálen  -lna -o prid. (ȃ) zgod. ki je v neposredni posesti fevdalca: dominikalno posestvo / dominikalna zemlja zemlja, za katere obdelovanje skrbi fevdalec sam ♪
  23.      donében  -bna -o prid. (ẹ̑) ekspr. visok, kot bi segal do neba: donebni dimniki; donebne gore ♪
  24.      dopovédati  -povém dov. (ẹ́) 1. s pripovedovanjem pojasniti: opisovala ga je, a ni mogla dopovedati, kakšen je; dolgo traja, preden otroku vse dopoveš / dopovej ji zlepa, da bo morala oditi / ekspr. ni mogel dopovedati, kako je srečen; ne morem dopovedati, kako sem se prestrašila povedati, izraziti // z utemeljevanjem, s pojasnjevanjem doseči pri kom, da sprejme kako mnenje, nasvet: dopovej to trmoglavcu, če moreš! nič si ne da dopovedati; daj si vendar dopovedati / skušala si je dopovedati, da ni nikogar 2. zastar. končati pripovedovanje: potrpi, naj dopove ♪
  25.      dosoréj  prisl. (ẹ̑) star. dozdaj, doslej: to mi dosorej ni prišlo na um ♪

   197 222 247 272 297 322 347 372 397 422  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA