Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
50 (3.197-3.221)
- srhlína -e ž (í) alp. droben, rahel sneg: z vej se usipa srhlina ♪
- stálež -a m (ȃ) 1. lov. število (določene) divjadi, navadno v lovišču: ugotavljati, varovati stalež; stalež divjega zajca pada ♦ agr. povečati stalež živine število; rib. ribji stalež količina rib v ribolovni vodi 2. publ. število zaposlenih v kaki dejavnosti: zmanjšali so stalež delavcev v rudniku; stalež moštva pri vojakih 3. knjiž. položaj, status: imeti stalež filmskega delavca; državljanski stalež / o njegovem socialnem staležu vemo zelo malo ∙ žarg. dobil je tri dni bolniškega staleža bolniškega dopusta ♪
- stárkin -a -o (ȃ) pridevnik od starka: starkin glas; starkine besede ♪
- statístičar -ja m (í) redko statistik: potrebujejo statističarja in normirca ♪
- stebróven -vna -o [tǝb] prid. (ọ̄) knjiž. stebrast: stebrovni spomeniki / stebrovna lopa ♪
- sténjast -a -o prid. (ẹ̑) tekst., navadno v zvezi stenjasta preja debela, malo vita navadno bombažna preja: izdelki iz stenjaste preje ♪
- stezà -è in stèza -e [tǝz] ž, rod. mn. stèz tudi stezá (ȁ ȅ; ǝ̀) 1. zelo ozka, preprosta pot za pešce: na vrh hriba pelje samo steza; steza se strmo spušča, vzpenja; izhoditi stezo čez travnik, skozi gozd; blatna, kamnita, peščena steza; gozdna, poljska steza; ekspr. kozja steza / tod vodi tihotapska steza pot / kolesarska steza del cestišča, namenjen za vožnjo s kolesom; pristajalna steza urejen pas zemljišča za pristajanje letal; urediti sprehajalno stezo 2. navadno s prilastkom pas zemljišča, urejen za določeno športno dejavnost: uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; jahalna steza; trimska steza s športnimi pripomočki za hojo, tek, gimnastične vaje ◊ alp. nezavarovana steza brez klinov in žičnih vrvi; rib. ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; šport. balinarska steza prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m ♪
- stigmatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih zaznamovati pobegle sužnje in hudodelce: stigmatizirati z vžigom znamenja na čelo; pren., knjiž. s tako prognozo so mladostnika stigmatizirali pred družbo stigmatizíran -a -o: stigmatiziran je bil kot pijanec ♪
- stóbárven -vna -o prid. (ọ̑-ȃ) ekspr. mnogobarven: stobarvna svetloba se blešči ♪
- stóók -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) v pravljicah ki ima sto oči: stooki velikan ♪
- stotínski -a -o prid. (ȋ) ki temelji na delitvi enote na sto delov: stotinski sestav ♪
- strahopetljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. strahopeten: obhajale so ga čudne slutnje, čeprav ni bil strahopetljiv ♪
- strahopétnež -a m (ẹ̑) ekspr. strahopeten človek: očitali so mu, da je velik strahopetnež in slabič ♪
- strahopétnica -e ž (ẹ̑) ekspr. strahopetna ženska: bila bi strahopetnica, če ne bi sprejela povabila ♪
- strahopétnik -a m (ẹ̑) ekspr. strahopeten človek: umik strahopetnikov in omahljivcev ♪
- strahopétnost -i ž (ẹ́) lastnost strahopetnega človeka: zavedati se strahopetnosti; očitati komu strahopetnost; storiti kaj iz strahopetnosti / strahopetnost dejanja ♪
- strahopétstvo -a s (ẹ̑) strahopetnost: pokazati svoje strahopetstvo; strahopetstvo tovarišev / sramovati se strahopetstev strahopetnih dejanj ♪
- strahopezdljív -a -o [pǝz] prid. (ȋ í) vulg. strahopeten, bojazljiv: strahopezdljiv čuvaj; biti strahopezdljiv ♪
- strahopezdljívec -vca [pǝz] m (ȋ) vulg. strahopeten, bojazljiv človek: bil je ničvreden strahopezdljivec ♪
- strahopezdljívost -i [pǝz] ž (í) vulg. strahopetnost, bojazljivost: obdolžiti koga strahopezdljivosti; strahopezdljivost pogajalcev ♪
- stráhospoštovánje -a s (ȃ-ȃ) ekspr. spoštovanje iz strahu: izkazovati komu strahospoštovanje; vzgajati otroke v strahospoštovanju do starejših / papirnati zmaji niso vzbujali pretiranega strahospoštovanja občudovanja ♪
- strápiti -im dov. (á ȃ) pog. zmesti, zbegati: s svojim govorjenjem ga je strapil strápljen -a -o: presenetil ga je njegov strapljeni obraz ♪
- stréljanje in streljánje -a s (ẹ́; ȃ) glagolnik od streljati: streljanje je ponehalo; streljanje v tarčo; streljanje z brzostrelko, s puško, topom; tekmovanje v streljanju / streljanje z lokom / med skupinama je prišlo do streljanja / množično streljanje domoljubov / bili so boljši v streljanju na gol ♪
- strhlenína -e ž (í) nar. kar nastane s trohnenjem ♪
- stróčnica -e ž (ọ̑) 1. nav. mn. rastlina s plodovi v strokih: gojiti stročnice; grah, fižol in druge stročnice 2. knjiž. stroku podobna priprava: napolniti cigaretno stročnico / stročnice nabojev tulci ◊ teh. vpenjalna stročnica del vpenjalne naprave v obliki cevi, ki je na enem koncu lijakasto odebeljena in navadno trikrat preklana ♪
3.072 3.097 3.122 3.147 3.172 3.197 3.222 3.247 3.272 3.297