Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
50 (2.972-2.996)
- raztožíti in raztóžiti -im dov. (ȋ ọ́) knjiž. razžalostiti: zelo ga je raztožila; pismo jo je užalilo in raztožilo / ob novici se je raztožila / obraz se mu je raztožil raztóžen -a -o: raztožen obraz; vsa je raztožena ♪
- raztrančírati -am dov. (ȋ) nižje pog. razkosati, razsekati: raztrančirati piščanca, prašiča ♪
- raztrésanje -a s (ẹ́) glagolnik od raztresati: raztresanje moke iz vreče ♪
- raztrésati -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: raztresati moko; zrnje se raztresa iz vreče / veter raznaša in raztresa seme po polju ∙ ekspr. po nepotrebnem raztresati svoje moči jih porabljati 2. povzročati, da kdo ni več (miselno) zbran, osredotočen na kaj: te stvari ga raztresajo pri učenju; motiti in raztresati koga // povzročati, da kdo preneha intenzivno misliti na kaj: delo ga raztresa; raztresati se z branjem ♪
- raztrésenec -nca m (ẹ̑) ekspr. raztresen človek: bil je velik raztresenec in pozabljivec ♪
- raztrésenje -a s (ẹ̑) glagolnik od raztresti: raztresenje moke / iskati raztresenje v delu ♪
- raztrésenost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost raztresenega človeka: raztresenost učencev narašča; trenutna, velika raztresenost / v raztresenosti je jed dvakrat solila / raztresenost hiš po pobočju ♪
- raztrèsk -éska m (ȅ ẹ́) glagolnik od raztreščiti: raztresk kamenja / raztresk granate ♪
- raztréskati -am dov. (ẹ̄) ekspr. razbiti, razdrobiti: raztreskati pohištvo; ob teh čereh se raztreska veliko ladij / letala so raztreskala sovražne položaje uničila z bombardiranjem raztréskati se pojaviti se, nastopiti v zelo močni obliki: nevihta se je izlila in raztreskala raztréskan -a -o: od strel raztreskani vrhovi dreves; raztreskane skale ♪
- raztreskávati -am nedov. (ȃ) ekspr. razbijati, drobiti: raztreskavati skale raztreskávati se razletavati se, eksplodirati: po pobočju za njimi so se raztreskavale granate ♪
- raztrésniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razbiti, razdrobiti: raztresniti kozarec / krogla mu je raztresnila lobanjo raztrésniti se razleteti se, eksplodirati: naboj se je raztresnil ♪
- raztrésti -trésem dov., raztrésite in raztresíte; nam. raztrést in raztrèst (ẹ́) 1. narediti, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: raztresti moko, sladkor; raztresti kovance po tleh; sadje se je raztreslo iz košare / konja sta raztresla deteljo / veter je raztresel seme po polju 2. povzročiti, da kdo ni več (miselno) zbran, osredotočen na kaj: pri učenju ga vsaka stvar raztrese; s svojim obiskom sta jo raztresla // povzročiti, da kdo preneha intenzivno misliti na kaj: delo ga raztrese; prijatelji so ga skušali raztresti; šel je na sprehod, da bi se raztresel; raztresti se z branjem raztrésen -a -o 1. deležnik od raztresti: pobirati raztresene stvari; po tleh raztreseno zrnje ∙ njegovi članki so raztreseni po revijah so, se nahajajo v revijah; hiše so raztresene po pobočju so na pobočju neenakomerno oddaljene druga od druge 2. ki ni sposoben dalj časa biti (miselno) zbran,
osredotočen na kaj: raztresen človek; pri učenju je raztresen; prisl.: raztreseno govoriti ♪
- raztréščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razbiti, razdrobiti: raztreščiti kozarec; zrcalo se je raztreščilo na tisoč koščkov / grozil mu je, da mu bo raztreščil glavo / vihar je raztreščil ladjo; čoln se je raztreščil ob skali raztréščiti se razleteti se, eksplodirati: granata se mu je raztreščila v rokah raztréščen -a -o: raztreščena ladja; od udarca raztreščena vrata ♪
- raztŕg -a m (ȓ) glagolnik od raztrgati: raztrg tkiva ♪
- raztŕganec -nca m (ȓ) 1. ekspr. kdor je oblečen v raztrgano, ponošeno obleko: raztrganci in berači 2. pog., slabš., med narodnoosvobodilnim bojem sodelavec gestapa, ki se izdaja za partizana: v vas so prišli raztrganci / skupina policistov, preoblečena v raztrgance ♪
- raztrganína -e ž (í) 1. redko raztrgano mesto, luknja: popraviti raztrganino v mreži / raztrganine na razvaljanem testu 2. med. rana, poškodba, povzročena s topim predmetom: raztrganina kože, notranjega organa ♪
- raztŕganje -a s (ȓ) glagolnik od raztrgati: raztrganje obleke / raztrganje na tri dele / krvavitev je bila posledica raztrganja žile ♪
- raztŕganost -i ž (ȓ) lastnost, značilnost raztrganega: raztrganost obleke / izrazna, oblikovna raztrganost pesmi / notranja raztrganost pesnika ♪
- raztŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pes mu je raztrgal hlače; raztrgati papir; ovitek se je hitro raztrgal; popolnoma raztrgati / raztrgati na koščke, nitke / ob padcu si je raztrgal dlan ranil // narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: voda je raztrgala nasip / sonce je raztrgalo oblake // s trganjem poškodovati, uničiti: raztrgati knjigo, pismo; komaj dokončani rokopis je raztrgal / vijaki so raztrgali les 2. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo: raztrgati jopico na komolcih; raztrgal je že drugi par čevljev; obleka se je raztrgala po šivih 3. raniti, poškodovati, navadno s čim ostrim: lev je žrtvi razparal trebuh in raztrgal boke / granata mu je raztrgala nogo ● ekspr. člankar ga je raztrgal na kosce njegovo delo je ocenil zelo negativno; ekspr. kašelj mu je skoraj raztrgal pljuča zelo je kašljal; ekspr. raztrgati okove,
verige osvoboditi se; ekspr. ne moremo se raztrgati delati več, kot zmoremo; ekspr. ne morem pomagati, pa če se raztrgaš sploh ne; ekspr. raztrgal se bo od jeze zelo je jezen raztŕgan -a -o: raztrgani čevlji; skozi raztrgane oblake so se kazale zvezde; to je povedal v raztrganih stavkih; raztrgana obleka, vreča; hodili so v raztrganih skupinah ∙ pog. govori kakor raztrgan dohtar veliko, spretno; žlahta je raztrgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prisl.: raztrgano govoriti ♪
- raztrgávati -am nedov. (ȃ) redko trgati: raztrgavati obleko, papir ♪
- raztrkljáti -ám dov. (á ȃ) s trkljanjem narediti, da kaj ni več skupaj: raztrkljati frnikole; kovanci so se raztrkljali po mizi ♪
- raztrobéntati -am dov. (ẹ̑) slabš. na več krajih reči, povedati: njegove besede je kmalu raztrobentala ∙ slabš. puristi so marsikateri izraz raztrobentali za germanizem označili ♪
- raztrobezljáti -ám dov. (á ȃ) slabš. na več krajih reči, povedati: novico je takoj raztrobezljala ♪
- raztrobíti in raztróbiti -im dov. (ȋ ọ́) slabš. na več krajih reči, povedati: kar je vedela o njem, je raztrobila po vasi / raztrobili so ga za lenuha ♪
- raztròs -ôsa in -ósa m (ȍ ó, ọ́) knjiž. razširitev, razširjenje: raztros bacilov / v krvi in organih so se pojavili raztrosi razsevki, zasevki ♪
2.847 2.872 2.897 2.922 2.947 2.972 2.997 3.022 3.047 3.072