Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

50 (2.822-2.846)



  1.      prilíčiti  -im dov.) knjiž. prilagoditi: priličiti opremo prostoru / priličiti zapis balade lastnemu čustvovanju / živali so se priličile življenju na drevju prilíčen -a -o: rastline so priličene življenju v določenem okolju
  2.      prímežek  -žka m () manjšalnica od primež: kleščice in primežek
  3.      primótati se  -am se tudi primotáti se -ám se dov. (ọ̄; á ) ekspr. priti, navadno skozi kaj ovirajočega: le s težavo se je primotal do nje
  4.      primotogláviti  -im dov.) star. v omotici priti: ves vročičen je primotoglavil domov / glasno sta primotoglavila v sobo prišla
  5.      primotovíliti  -im dov.) ekspr. počasi, nerodno priti: pijanec je primotovilil k mizi; srečno se je primotovilil do postelje / zelo sestradani in napol živi so primotovilili v vas prišli
  6.      prímož  -a m () primež: držati s primožem; čeljusti primoža; groza ji je kot s primožem stiskala srce / cevni primož
  7.      prímožek  -žka m (í) bot. rastlina z rumenimi cveti v koških, Buphthalmum salicifolium: marjetice in primožki
  8.      primožítev  -tve ž () glagolnik od primožiti: primožitev na možev dom / primožitev posestva
  9.      primožíti se  -ím se dov., primóžil se ( í) raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola z možitvijo, poroko priti kam: primožila se je k nam iz sosednje vasi; primožiti se na kmetijo, v mesto primožíti z možitvijo, poroko priti do česa: primožiti hišo, posest / primožila je dva otroka z možem je dobila tudi dva njegova otroka primožèn -êna -o: primoženi otroci
  10.      primrázica  -e ž () knjiž., redko ne hud mraz: jutro s primrazico
  11.      primráziti  -im tudi primrazíti -ím dov., primrázil; primrážen tudi primražèn in primrázen tudi primrazèn (ā ; í) knjiž., redko primrzniti: čevlji so mu primrazili na podlago
  12.      primrazíti  -ím in primráziti -im dov., primrázil; primražèn in primrážen in primrazèn in primrázen ( í; ā ) star. narediti, da kdo začuti odpor, veliko nenaklonjenost: hotel mu je primraziti tako življenje; vse se mu je primrazilo
  13.      prinožíti  -ím dov., prinóžil ( í) šport. dati, pritegniti nogo k tisti, ki ostane na mestu: odnožiti in prinožiti
  14.      pripómniti  -im dov. (ọ̑) 1. izraziti misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa: pripomniti kaj k načrtu; ob tem je pripomnil, da morajo trditev prej preveriti; izpil je in pripomnil: odlična slivovka 2. dodatno, zraven povedati: pripomnil je še nekaj besed in odšel; pripomnil je, da ga od takrat ni nikoli več srečal
  15.      prirájžati  -am dov. () star. pripotovati: prirajžati od daleč / no, pa sem prirajžal prišel
  16.      priséljenka  -e ž (ẹ́) ženska oblika od priseljenec: poročil se je s priseljenko ◊ bot. rastlina, prinesena, zanesena od drugod
  17.      prismúknjenka  -e ž () ekspr. čudaška, neumna ženska: še poročil se bo s to prismuknjenko
  18.      pristréšje  -a s (ẹ̑) redko 1. pristrešek, napušč: hlev ima široko pristrešje / stati pod pristrešjem 2. podstrešje: imeti sobo v pristrešju
  19.      pritíčen  -čna -o prid. () knjiž. nebistven, stranski: pritični znaki bolezni ♦ filoz. pritična lastnost
  20.      privadljív  -a -o prid. ( í) ki se da privaditi: privadljive živali
  21.      privózen  in privôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) nanašajoč se na privoz: privozni drevored / privozna cesta, pot ♦ grad. most z dolgo privozno klančino
  22.      prižgáti  -žgèm dov., prižgál (á ) 1. narediti, da kaj začne goreti: prižgati petrolejko, stenj, svečo; prižgati s tlečim ogljem, z vžigalico / prižgati komu cigareto; po kosilu si rad prižge pipo rad kadi pipo / prižgati ogenj / ekspr. noč je prižgala tisoč zvezd // narediti, da kaj začne svetiti: vstopil je v sobo in prižgal vse lestence; prižgati reflektorje; žarg. prižgati dolge luči; po vasi so se prižgale prve luči ♦ avt. prižgati meglenke 2. pog. vključiti, vklopiti: prižgati radijski, televizijski sprejemnik / prižgati motor 3. pri kuhanju, pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi vročine kaj močno prime podlage in poškoduje: prižgati jed; meso se je v ponvi prižgalo ● publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; ekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. ko se je prižgala zarja, so bili že na vrhu ob zarji prižgán -a -o: pustila je prižgan električni kuhalnik; prižgana cigareta; prižgana jed
  23.      procedúra  -e ž () knjiž. uradni postopek: sporazumeti se o proceduri; parlamentarna, volilna procedura; procedura poravnavanja sporov // ekspr. opravilo, postopek sploh: končati vsakdanjo jutranjo proceduro; procedura umivanja / ne boš tako hitro opravil, to je cela procedura
  24.      procedurálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na proceduro: protokolarna in proceduralna vprašanja / proceduralno zavlačevanje
  25.      procènt  -ênta in -énta m ( ē; ẹ̄) 1. del na sto enakih delov razdeljene celote; odstotek: proizvodnja je za sedem procentov [7 %] večja kot lani / preračunati v procente // ed. količina, izražena s tem delom: ugotavljati procent primesi v snovi 2. mn., žarg. provizija: dobiti, izgovoriti si procente

   2.697 2.722 2.747 2.772 2.797 2.822 2.847 2.872 2.897 2.922  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA