Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

50 (2.747-2.771)



  1.      práznost  -i ž (á) knjiž. lastnost, stanje praznega: praznost prostora, sobe / spoznal je praznost in nesmiselnost svojega ravnanja / ekspr. obsodili so praznost njegovega članka
  2.      praznôta  -e ž (ó) ekspr. praznina: kamor je pogledal, je bila sama praznota in opuščene domačije; njegova postava se je izgubila v praznoti / praznota zapuščenega dvorišča / praznota dovtipov / duhovna praznota; občutje praznote
  3.      praznôten  -tna -o prid. (ó) ekspr. prazen: praznotne ulice / praznotno govorjenje / praznoten trud
  4.      praznoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor praznuje: veseli glasovi praznovalcev / praznovalcu so prisrčno čestitali
  5.      praznovánje  -a s () glagolnik od praznovati: udeležiti se praznovanja / praznovanje rojstnega dneva, obletnice / praznovanje nedelj in zapovedanih praznikov
  6.      praznováti  -újem nedov.) proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj: zvečer bomo praznovali njen rojstni dan; slovesno praznovati dan republike; praznovati obletnico pesnikove smrti; novo leto bomo praznovali doma / obletnica poroke je danes, praznovali bomo pa jutri // nav. ekspr. ne delati, počivati: trgovine danes praznujejo / konji so praznovali v hlevu ● danes praznuje naša mama rojstni dan ima; jutri bo praznoval osemdesetletnico bo star osemdeset let; publ. naši igralci so na tem igrišču že tretjič praznovali zmago zmagalirel. praznovati božič; praznovati nedeljo udeležiti se maše in ne opravljati težkih fizičnih del praznován -a -o: slovesno praznovana obletnica pisateljeve smrti
  7.      prebádati  -am nedov. () navadno s koničastim predmetom delati luknje a) skozi kaj: prebadati blago, papir; prebadati z bucikami / ujetnike so prebadali z meči; pren., ekspr. nebotičnik prebada nebo; cestne svetilke so prebadale mrak b) skozi ovoj, steno česa: prebadati žulje ● ekspr. tvoje besede mi prebadajo srce povzročajo žalost; redko boli ga glava in v rami ga prebada zbada; ekspr. prebadati koga z očmi, s pogledom strogo, pozorno ga gledati; ekspr. mraz jo prebada do kosti zelo jo zebe prebadajóč -a -e: prebadajoč drug drugega s pogledi, sta vstopila; prisl.: prebadajoče pogledati
  8.      prebrísanka  -e ž () nav. ekspr. prebrisana ženska: nisem vedel, da si taka prebrisanka
  9.      prečrkováti 1 -újem dov.) prebrati od črke do črke: s težavo prečrkuje pismo
  10.      predéti  -dénem dov., predêni predeníte (ẹ́) 1. napraviti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: predeti dežnik iz ene roke v drugo; predeti meso na krožnik / predeti roko na odeji 2. nar. pretakniti, prepeljati: predeti trak skozi rob / predeti nit vdeti drugo nit v šivanko
  11.      predložíti  -ím dov., predlóžil ( í) 1. dati komu kaj, da to uporabi, upošteva pri določenem opravilu, postopku: predložiti sodišču nove dokaze; predložiti potrdilo, račun / predložiti listino v podpis, načrt v odobritev / predložiti osnutek zakona v razpravo 2. redko reči, izraziti komu kaj z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči; predlagati: predložiti komu, da napiše prošnjo / predložiti koga za predsednika predložèn -êna -o: glasovati za predloženega kandidata
  12.      predpoldánica  tudi predpóldanica -e [d] ž (á; ọ̑) nar. (dopoldanska) malica: prinesla je predpoldanico na njivo
  13.      prèdslovánski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas pred prihodom Slovanov: krajevna imena predslovanskega izvora / predslovanska doba
  14.      prèdželódec  -dca m (-ọ̑) zool. vsak izmed treh delov, ležečih neposredno pred želodcem prežvekovalcev
  15.      pregnojíti  -ím dov., pregnójil ( í) preveč pognojiti: sosedje so travnike ponekod pregnojili / redko zemlje že več let niso pregnojili pognojili pregnojíti se nav. 3. os. ognojiti se: rana se je pregnojila / tur se je pregnojil se je predrl
  16.      prehranítev  -tve ž () glagolnik od prehraniti: prehranitev živine čez zimo / stroški za prehranitev
  17.      preizkuševálnik  tudi preskuševálnik -a m () naprava za preizkušanje: hidravlični preizkuševalnik ♦ elektr. preizkuševalnik faze naprava za ugotavljanje prisotnosti napetosti
  18.      preizkúšnja  tudi preskúšnja -e ž () 1. kar zahteva višjo stopnjo kake človekove (pozitivne) lastnosti, sposobnosti: prebiti, prestati, zdržati preizkušnjo; to je zanj huda, težka, velika preizkušnja; bili so kos vsaki preizkušnji / hitrostna preizkušnja na smučeh; spretnostna preizkušnja / biti, stati pred preizkušnjo 2. glagolnik od preizkušati ali preizkusiti: preizkušnja avtomobila; preizkušnja nove učne metode; preizkušnja škropiva / preizkušnja moči, vzdržljivosti / inteligenčna, krvna preizkušnja / preizkušnja seča glede na beljakovine, sladkor; prim. preskušnja
  19.      preizvŕsten  -tna -o prid. () ekspr. izvrsten: preizvrstno sadje / preizvrsten človek je / preizvrstna misel preizvŕstno prisl.: preizvrstno slikati; preizvrstno narejen načrt
  20.      préj  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da se dejanje zgodi v krajšem času, hitreje a) kot ponavadi: včeraj je prišel prej na delo; ravno prej sem ga srečal; ekspr. danes zvečer pridi malo prej / bodi kako uro prej na postaji; ob sedmih, če ne prej, bom doma; predstava se začne prej kakor ob štirih / čim prej se umakneš, tem bolje; čim prej se dogovorite, tem prej bomo odšli; glej, da čim prej vrneš knjigo čimprej / elipt. fantje so se kosali, kateri bo prej b) kot drugo dejanje: ne bom prej odnehal, da ga najdem / naš tekač je prišel prej na cilj kot mnogi tuji 2. izraža predhodnost dejanja: prej premisli, potem se odloči; bal sem se ga že prej, ko ga še nisem poznal; brada, prej tako črna, mu je osivela / ta kraj mi je že od prej znan; ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne pozneje / kot vljudnostna fraza dovolite, da se vam prej predstavim // izraža preteklost dejanja: vrt je zdaj še lepši kot prej; zdaj govoriš, prej si pa molčal; morda je bila srečna kdaj prej; prej omenjeni pisec; elipt. oprosti za prej / že davno prej bi bili morali to storiti; srečal sem ga malo prej maloprej; ekspr. prej bi bil premislil 3. izraža večjo verjetnost: verjel bo prej tovarišem kakor staršem; ima prej rumenkasto kakor belo polt; ekspr.: prej bi se dal ubiti, kakor da bi odnehal; dal bi vse na svetu prej kakor svojo neodvisnost / ni ravno velik, prej bi rekel, da je srednje postave // ekspr., v zvezi z vse izraža močno zanikanje: nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej; ta človek je vse prej kot prijazen ● pog. moja mama se je prej pisala Kveder pred poroko; ekspr. vrni se prej ko mogoče kar se da hitro, kar najhitreje; ekspr. prej ali slej pride streznjenje nekoč gotovo; star. še prej ta dan je bil doma prejšnji dan; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost préj ko vez., v časovnih odvisnih stavkih preden: vojne bo konec, prej ko mine leto / s prislovom za novico sem izvedel, še prej ko sem se vrnil // v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: prej ko začnemo, prej bomo nehali; prej ko priznaš, bolje bo zate; prim. najprej, prejkoprej, prejkoslej, slejkoprej
  21.      préja  -e ž (ẹ̄) 1. nit, spredena iz krajših ali daljših vlaken naravnega ali umetnega izvora: izdelovati prejo; navijati prejo; bombažna, lanena preja; najlonska preja; tanka preja / kupiti prejo / dvonitna preja; preja za pletenje; pren. iz kuhinje se je vila preja goste sopare ∙ knjiž., ekspr. zlepa mu ne zmanjka preje snovi za pogovor, pripovedovanje 2. knjiž. predenje: prislužiti si kaj s prejo; volna za prejo; preja in tkanje 3. nekdaj skupno predenje žensk v isti hiši: preje so se začele; praviti si zgodbe na preji / fantje radi hodijo na prejo ◊ etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji; obrt. briljantna preja s plemenitim leskom, za ročna dela; tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti; enojna preja iz ene same niti; melirana preja iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken; sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej; surova preja spredena iz neobdelanih vlaken
  22.      prejádrati  -am dov. () 1. z jadranjem priti z enega konca česa na drugega: prejadrati ocean, zaliv / ekspr. oblaki so prejadrali dolino / ekspr. srečno je prejadral blatno dvorišče in potrkal na vrata 2. z jadranjem prepotovati: prejadrati vsa svetovna morja; prejadral je veliko pot / ekspr. sonce je prejadralo že pol svoje poti; pren., ekspr. v svojem razvoju je prejadral razne literarne in nazorske vode 3. ekspr. z jadranjem prehiteti: prejadral je vse jadrnice ● ekspr. hotel je prejadrati na drugo stvar, zato je vprašal po sosedih hotel se je pogovarjati o čem drugem
  23.      prejáhati  -am tudi -jášem dov. (ā) 1. jahajoč priti z enega konca česa na drugega: v diru, hitro so prejahali nevarno področje 2. jahajoč prepotovati: prejahati deset kilometrov; vso pot so prejahali molče
  24.      prejásen  -sna -o prid. (á) 1. preveč jasen, razumljiv: to je prejasen in preoster odgovor, užalili ga bomo 2. ekspr. zelo jasen: prejasen zimski dan / knjiž. prejasna gorska reka čista, bistra / prejasna stvar, pa je vendar ne uvidi zelo jasna, razumljiva 3. nekdaj, kot pristavek za plemiškega dostojanstvenika spoštovan, cenjen, plemenit: zapoved prejasnega gospoda / v nagovoru izvolite, prejasni knez, vladar prejásno prisl.: prejasno kazati odpor
  25.      prejásniti  -im in prejasníti -ím dov., prejásnil (ā ; í) knjiž., redko prečistiti, izčistiti: to idejo je v zaključni pesmi prejasnil in poglobil / prejasniti lastno življenje s trezno objektivnostjo presoditi, oceniti prejásnjen -a -o in prejasnjèn -êna -o: vsaka od oseb romana je prejasnjena do osnovne sheme, ne da bi izgubila svojo živost in resničnost

   2.622 2.647 2.672 2.697 2.722 2.747 2.772 2.797 2.822 2.847  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA