Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
50 (2.547-2.571) 
- podbárvati -am dov. (ȃ) um. nanesti osnovno barvo: pripraviti platno za slikanje in ga podbarvati; pren. ironično podbarvati groteske iz meščanskega življenja ♪
- podbelíti in podbéliti -im dov. (ȋ ẹ́) gozd. odstraniti skorjo, lubje z debla v obliki pasu: podbeliti smreke ♪
- podbírati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. trgati, odstranjevati gnile, nagnite grozde, prej zrele sadeže pred trgatvijo, obiranjem: kjer ne podbirajo, izločajo gnilo grozdje ob trgatvi 2. odstranjevati nepotrebne mladike, stare liste; obirati: podbirati peso, trto ♪
- pôdel -dla -o [ǝu̯] prid., pôdlejši (ó) ki ima zelo negativne lastnosti v moralnem pogledu: podel človek; biti podel / podlo dejanje / podla zavist pôdlo prisl.: podlo ravnati ♪
- podkletítev -tve ž (ȋ) glagolnik od podkletiti: podkletitev stavbe ♪
- podména -e ž (ẹ̑) knjiž. mnenje, domneva: njegovo razpravljanje o življenju temelji na podmeni, da je vsak človek dober / kar sem povedal, je le moja podmena / ovreči, potrditi podmeno hipotezo ♪
- pòdóbčina -e ž (ȍ-ọ̑) zgod., od 1814 do 1850 upravna enota, podrejena glavni občini: podobčine na območju nekdanjih Ilirskih provinc ♪
- podolgovàt -áta -o [u̯g] prid. (ȁ ā) ki ima eno razsežnost razmeroma veliko v primerjavi z drugo, drugima dvema: rastlina s podolgovatimi listi; podolgovat pladenj; podolgovata hiša, njiva; podolgovata kost; odprtino so naredili podolgovato / ima podolgovat obraz / pecivo podolgovate oblike ♪
- podrásten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podrast: podrastne rastline / bujen podrastni sloj ♪
- pòdsekretár -ja m (ȍ-á) namestnik sekretarja: postal je podsekretar / republiški podsekretar kdor pomaga republiškemu sekretarju pri vodenju republiškega upravnega organa ♪
- podvíg -a m (ȋ) 1. publ. pomembno, drzno dejanje, ravnanje: tak podvig je zelo tvegan; pripraviti skupen podvig; pionirski podvig / metalcu je uspel sijajen športni podvig; vesoljski podvig / iron. njegovi planinski podvigi so predvsem izleti na bližnje hribe // ekspr. dejanje, ravnanje sploh: ta podvig boš še obžaloval; privoščil si je nenavaden podvig / tatinski podvigi tatvine / znani so njegovi ljubezenski podvigi dogodivščine 2. knjiž., redko napredek, dvig: skrbeti za podvig znanosti in kulture ♪
- pòdžupàn -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á) nekdaj namestnik župana: župan in podžupan ♦ zgod. podžupan od 1814 do 1850 predstojnik podobčine ♪
- poetizácija -e ž (á) glagolnik od poetizirati: poetizacija človeka; poetizacija sveta / leposlovna poetizacija // kar je poetizirano: kljub vsem poetizacijam nas delo prepriča ♪
- pogodrnjáti -ám dov. (á ȃ) krajši čas godrnjati: pogodrnjala je, pa se takoj pomirila / ekspr.: ljudje bodo malo pogodrnjali, počasi se bodo pa sprijaznili s tem pokritizirali; pogodrnjati čez vreme, zoper predpise, nad slabo cesto / medved je pogodrnjal in odtacal; brezoseb. v duplini je zacvililo, pogodrnjalo in spet je bilo vse tiho ♪
- pogrézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega; spustiti: pogrezniti krsto v grob; pogrezniti vedro v vodnjak // redko narediti (bolj) globoko; poglobiti: pogrezniti strugo; jama se je pogreznila 2. nav. ekspr., v zvezi z v izraža povzročitev stanja, kot ga določa samostalnik: glasba ga je pogreznila v spanje; pogrezniti se v nezavest; vas se je pogreznila v tišino // spraviti, pahniti: spoznanje ga je pogreznilo v grozo; sporočilo ga je pogreznilo v obup; pogrezniti se v žalost pogrézniti se nav. ekspr. 1. postati nižji: blazine so se pod njim kar pogreznile / tla so se ponekod pogreznila // pomakniti se v navpični smeri navzdol: hiša se je nekoliko pogreznila / do kolen se je pogreznil v sneg / v mehkem naslanjaču se je globoko pogreznil; čoln se je pogreznil potonil, potopil 2. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi
z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: znova se je pogreznil v branje; pogrezniti se v delo, učenje / pogreznil se je v svoje misli; od tedaj se je še bolj pogreznil vase ● knjiž. dan se je pogreznil v preteklost minil, se iztekel; izginil je, kot bi se v zemljo pogreznil nenadoma, nepričakovano; ekspr. najrajši bi se pogreznil sto klafter globoko zelo me je sram pogréznjen -a -o: pogreznjen čoln; vas je pogreznjena v temo; pogreznjen v delo; vase pogreznjeni ljudje ♪
- pohábljenec -nca m (ȃ) pohabljen človek: starci in pohabljenci; pren., ekspr. moralni pohabljenec ♪
- pohábljenje -a s (ȃ) glagolnik od pohabiti: pohabljenje otrok zaradi bolezni ♪
- pohábljenka -e ž (ȃ) pohabljena ženska: grba mlade pohabljenke ♪
- pohábljenost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost pohabljenega: huda pohabljenost; pren., ekspr. duševna pohabljenost ♪
- pohajáč -a m (á) nav. ekspr. postopač: trg je bil poln pohajačev; lenuhi in pohajači ♪
- pohajáčka -e ž (ȃ) ženska oblika od pohajač: ta pohajačka se še zdaj ni vrnila ♪
- pohájanje -a s (ȃ) glagolnik od pohajati: med pohajanjem po mestu je srečal znanca / pohajanje v šolo ♪
- pohájati -am nedov. (ȃ) 1. bližati se stanju, ko kaj ni več na razpolago: denar mi že pohaja; živila so začela pohajati / starcu so pohajale moči; ko je to poslušala, ji je pohajal pogum; potrpežljivost mi je začela pohajati 2. nav. ekspr. postopati, pohajkovati: ves dan je samo pohajal; dobre volje je pohajal po mestu / pri nas ne boš pohajal 3. star. (večkrat) hoditi: ob nedeljah je pohajal v družbo; s sedmimi leti je začel pohajati v šolo ● zastar. pogosto je pohajal svoj rojstni kraj hodil, prihajal v svoj rojstni kraj; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; zastar. pohaja iz kmečke družine izvira pohajajóč -a -e: pohajajoč po mestu, je srečal prijatelja ♪
- pohajkáč -a m (á) knjiž. pohajkovač, pohajkovalec: srečeval je mlade pohajkače; težaki in pristaniški pohajkači ♪
- pohajkováč -a m (á) nav. ekspr. kdor (rad) pohajkuje: na trgu je videval pohajkovače / bil je pohajkovač in lenuh ♪
2.422 2.447 2.472 2.497 2.522 2.547 2.572 2.597 2.622 2.647 
