Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

50 (2.497-2.521)


  1.      plitvíti  -ím tudi plítviti -im nedov., plitvèn in plítven (ȋ í; í ȋ) knjiž. delati (bolj) plitvo: z nasipanjem plitviti jarek / taka literatura človeka plitvi ♪
  2.      plitvomôrski  -a -o prid. (ó) ki je v plitvejših predelih morja: plitvomorski organizmi / plitvomorski predeli ♪
  3.      plítvost  -i ž (í) lastnost, značilnost plitvega: plitvost rečne struge / ekspr. duhovna, notranja plitvost človeka / ekspr. idejna plitvost drame ♪
  4.      plívkanje  -a s (ȋ) glagolnik od plivkati: plivkanje vode ob čoln / plivkanje morja ♪
  5.      plívkati  -am nedov. (ȋ) narahlo pljuskati: voda plivka ob skale / voda plivka skozi špranje v čoln // narahlo valovati: morje je neslišno plivkalo; pren., knjiž. v sobi je plivkal polmrak plivkajóč -a -e: plivkajoči valovi; plivkajoče morje ♪
  6.      plívkniti  -em dov. (í ȋ) narahlo pljuskniti: voda je plivknila na breg / tu in tam plivkne svetloba čez bele obraze ♪
  7.      pljúča  pljúč s mn. (ú ȗ) parni organ v prsni votlini, ki omogoča dihanje: imeti zdrava pljuča; preiskovati pljuča; človeška, živalska pljuča; rentgenski posnetek pljuč / vnetje pljuč; rak na pljučih / kupiti goveja, telečja pljuča / dušena pljuča; pren., ekspr. gozdovi so pljuča pokrajine ● ekspr. na dirki je izhropel pljuča s hropenjem izčrpal; ekspr. zavpil je na vsa pljuča zelo; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden ◊ med. železna pljuča naprava v obliki komore za ritmično prezračevanje pljuč bolniku, ki ne more dihati; vitalna kapaciteta pljuč; osluškovanje pljuč; kaverna v pljučih ♪
  8.      pljúčar  -ja m (ȗ) nav. mn., zool. polži, ki dihajo s pljuči, Pulmonata: kopenski, vodni pljučarji ♪
  9.      pljúčarica  -e ž (ȗ) nav. mn., zool. sladkovodna riba, ki diha s škrgami in pljuči, Dipnoi: pljučarice in kostnice ♪
  10.      pljúčen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na pljuča: pljučno tkivo / prebolel je več pljučnih bolezni / pljučni kirurg kirurg za operacije pljuč; pljučna tuberkuloza ● poljud. pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, strok. goveji file ◊ anat. pljučni mehurček najmanjša votlinica v pljučih; pljučni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; pljučna arterija arterija, ki dovaja kri v pljuča; pljučna mrena mrena, ki obdaja pljuča; med. pljučni infarkt; pljučna kuga pljučnica, ki jo povzroča bacil kuge; pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti ♪
  11.      pljúčka  pljúčk s mn. (ú ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od pljuča: kokošja pljučka / skuhati telečja pljučka / pljučka v omaki ♪
  12.      pljúčnica  -e ž (ȗ) vnetje pljuč: imeti, zdraviti pljučnico; umreti za pljučnico ◊ bot. pljučnica pljučnik; med. aspiracijska pljučnica zaradi vdihanih, pljučem tujih snovi; virusna pljučnica ♪
  13.      pljúčnik  -a m (ȗ) bot. gozdna ali travniška dlakava rastlina z rdečimi, vijoličastimi cveti v socvetju, Pulmonaria: navadni pljučnik ♪
  14.      pljúnec  -nca m (ȗ) star. pljunek: obrisati pljunec; krvav pljunec ♪
  15.      pljúnek  -nka m (ȗ) kar se izvrže iz ust, navadno slina, sluz: na tleh je bilo polno pljunkov; gnojen, krvav pljunek ∙ ekspr. to je zanj nov pljunek v obraz nova huda žalitev, sramota ♪
  16.      pljúniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz ust, navadno slino, sluz: nabralo se mu je toliko sline, da je moral pljuniti; pljuniti kri; pljuniti na tla, v pljuvalnik; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek // na tak način izraziti omalovaževanje, prezir: pljuniti pred koga, za kom 2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: nič ne more storiti zanj, če noče pljuniti nase / pljuniti na svojo čast ● žarg. pljunil ji je precej denarja ukradel; ekspr. pljuniti na moralo, spodobnost ne zmeniti se zanjo, ne upoštevati jo; ekspr. pljunem na tvojo pomoč izraža veliko omalovaževanje; nizko lahko mu pljuneš v obraz zelo ga lahko preziraš; ekspr. treba bo pljuniti v roke treba bo z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati ♪
  17.      pljúsk  -a m (ȗ) močen, nenaden sunek, udarec tekočine, navadno vode: pljuski so udarjali ob čoln / močen pljusk ga je vsega zmočil / pljusk olja, vode / ekspr. pljusk luči ju je za hip oslepil ∙ ekspr. po štirih pljuskih se je zjasnilo plohah, nalivih // glas ob takem sunku, udarcu: slišali so se oddaljeni pljuski / pljusk vesel ♪
  18.      pljùsk  medm. (ȕ) posnema glas pri udarcu tekočine, ob tekočino, navadno vodo: pljusk, mu vrže v obraz vode; pljusk, je padel v vodo; pljusk, pljusk, udarja voda ob breg ♪
  19.      pljúska  -e ž (ȗ) star. klofuta: dati, dobiti pljusko; pljuske in brce / to je pljuska v obraz javni morali ♪
  20.      pljúskanje  -a s (ȗ) glagolnik od pljuskati: pljuskanje vode / zaslišalo se je pljuskanje vesel ♪
  21.      pljúskati  -am nedov. (ȗ) 1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno: morje pljuska in valovi; nesti posodo tako, da tekočina v njej ne pljuska; voda v bazenu je visoko pljuskala // nav. ekspr. dajati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je pljuskalo vino / dež pljuska že ves dan pada // z udarjanjem po tekočini povzročati kratke, tleskajoče glasove: slišal je, da v temi pljuskajo vesla; riba je pljuskala z repom / ekspr. pljuskati po blatu hoditi 2. slišno, navadno neenakomerno udarjati, zadevati ob kaj: jezero pljuska ob skalni breg / ekspr. v obraz mu je pljuskal osvežujoč hlad // v sunkih se razlivati, iztekati: juha v loncu vre in pljuska čez rob; mleko je pljuskalo iz golide / valovi pljuskajo čez krov; pren., ekspr. ta gibanja so začela pljuskati tudi na Slovensko 3. preh. povzročati sunkovito premikanje tekočine: ne pljuskaj mleka // na tak način polivati, izlivati: pljuskati tekočino iz posode; pljuskati si mrzlo vodo v obraz ● ekspr. v srcu ji je pljuskala jeza bila je jezna, jezila se je; ekspr. vsepovsod pljuska veselje vsi se veselijo; knjiž. z vseh strani pljuska vanje grmenje topov se sliši močno topovsko streljanje; ekspr. pljuskala ga je po plečih tepla pljuskajóč -a -e: rahlo pljuskajoči valovi; med skalami pljuskajoče jezero ♪
  22.      pljúskavica  -e ž (ū) zastar. ploha, naliv: pomladanske pljuskavice ♪
  23.      pljusketáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) narahlo pljuskati: voda je prijetno pljusketala ♪
  24.      pljúskniti  -em dov. (ú ȗ) 1. v sunku se premakniti: voda zavalovi in pljuskne; val je visoko pljusknil / blato je pljusknilo na vse strani // nav. ekspr. dati kratek, tleskajoč glas ob takem premiku: v steklenici je pljusknilo vino; voda je pljusknila // z udarcem po tekočini povzročiti kratek, tleskajoč glas: od časa do časa pljuskne veslo; riba je glasno pljusknila / ekspr. kamen je pljusknil v jezero padel 2. slišno udariti, zadeti ob kaj: val pljuskne ob breg // v sunku se razliti, izteči: iz vrča pljuskne mleko; val je pljusknil čez krov, na krov; pren., ekspr. v sobo pljuskne val smeha 3. preh. povzročiti sunkovit premik tekočine: pljuskniti olje v posodi // na tak način politi, izliti: vina ni spil, raje ga je pljusknil pod mizo; pljuskniti v koga vedro vode ● vsa kri ji je pljusknila v glavo udarila; ekspr. tako ga je pljusknil s široko dlanjo, da se je zvalil po tleh udaril ♪
  25.      pljuskòt  -ôta m (ȍ ó) knjiž. pljuskanje: pljuskot valov ob obali / voda se je s pljuskotom odbijala od stene ♪

   2.372 2.397 2.422 2.447 2.472 2.497 2.522 2.547 2.572 2.597  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA