Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

50 (2.447-2.471)



  1.      plezaríja  -e ž () žarg., alp. plezanje: privlačevala ga je plezarija
  2.      plezáriti  -im nedov.) nav. ekspr. plezati: otroci so plezarili po drevju / plezariti po skalah
  3.      plézati  -am nedov. (ẹ̑) 1. premikati se navzgor, kvišku, pomagajoč si z nogami in rokami a) po čem navpičnem: opice spretno plezajo; plezati na telefonski drog, mlaj; plezati po drevju / plezati navzdol ∙ ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih b) po strmem, skalnatem svetu: alpinisti plezajo po stenah; plezati v Kamniških Alpah / že več let pleza se ukvarja s plezanjem 2. premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami, tako, da je telo blizu podlage: otroci radi plezajo; plezati čez plot, po klopeh / ekspr. po vseh štirih plezati navkreber 3. vzpenjati se, dvigati se: plezati po lestvi na drevo / bršljan pleza po deblu plezáje: plezaje po strmini, so se zelo utrudili plezajóč -a -e: plezajoč na drevo, si je strgal obleko; plezajoče živali
  4.      plézavček  -čka m (ẹ̑) nav. mn., zool. plezalček
  5.      pleziozáver  -vra m (á) pal. velika izumrla morska žival z želvi podobnim trupom: okostje pleziozavra
  6.      plezljív  -a -o prid. ( í) po katerem se da plezati: plezljiva stena
  7.      pléža  -e ž (ẹ́) knjiž. plezanje, pleza: pleža v steni je bila naporna
  8.      plíma  -e ž () naraščanje morske gladine (pri bibavici): plima in oseka; pren., publ. plima turistov pojema // stanje morske gladine ob tem naraščanju: ob plimi sega voda do polovice nasipa
  9.      plímati  -am nedov. () knjiž., redko naraščati, dvigati se: morje plima / nova moč mu plima po telesu
  10.      plímen  -mna -o () pridevnik od plima: plimni valovi
  11.      plimó  -ja m (ọ̑) s puhom napolnjena prešita odeja: pokriti se s plimojem
  12.      plimovánje  -a s () izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevati plimovanje; pren., publ. plimovanje gostov
  13.      plimováti  -újem nedov.) knjiž., redko naraščati, dvigati se: morje je začelo plimovati
  14.      plímski  -a -o () pridevnik od plima: plimski tokovi, valovi
  15.      plimútka  -e ž () vet. velika kokoš, navadno grahaste barve: gojiti plimutke; bela plimutka
  16.      plín  -a m () 1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva; razredčiti, stisniti, utekočiniti plin; lahek, redek plin; plin brez barve, okusa, vonja; za plin neprepusten; plini, tekočine in trdne snovi // navadno s prilastkom taka snov z določenimi posebnimi lastnostmi: eksplozivni, gorljivi, strupeni plini; naravni, umetni plin / bojni plini; črevesni plini; gorilni, kurilni, svetilni plin; zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / plin gori, uhaja iz cevi; napeljati plin; dovod, shranjevanje plina; kuhati na plin / pog.: zapreti plin preprečiti dotok plina; plačati račun za plin za dobavo plinskega goriva 2. zmes zraka in bencinskih hlapov kot pogonsko sredstvo: dotok plina / dodati, odvzeti plin / pog. pritisniti na plin na pedal, ki uravnava dotok goriva; žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilomfiz. entropija, gostota plina; kem. inertni plin ki redko ali sploh kemično ne reagira; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; mont. jamski plin ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; teh. generatorski plin ki se proizvaja v plinskem generatorju; voj. solzilni plin ki povzroča solzenje
  17.      plínar  in plinár -ja m (; á) delavec, ki dela v proizvodnji plina: delovno mesto plinarja
  18.      plinárna  -e ž () obrat za proizvajanje, razdeljevanje plina: plinarna je prenehala dovajati plin; premog za plinarno in elektrarno / mestna plinarna
  19.      plinárniški  -a -o prid. () nanašajoč se na plinarno: plinarniška zgradba / plinarniški plin
  20.      plínast  -a -o prid. () ki je iz plina, plinov: plinasti oblaki med ozvezdji; plinaste primesi v zraku / plinasto gorivo ♦ fiz., kem. plinasto agregatno stanje
  21.      plinifikácija  -e ž (á) publ. zgraditev, gradnja objektov, naprav za dovod in uporabo plina: plinifikacija Slovenije
  22.      plíniti  -im nedov.) s plinom razkuževati: pliniti garjave konje
  23.      plìnk  medm. () posnema visok glas pri udarcu, trku ob trdo snov: plink, je krogla zadela čelado; pobijal je žarnice na drogovih: plink, plink, plink
  24.      plino...  prvi del zloženk nanašajoč se na plin: plinodržen, plinohram, plinovod
  25.      plinobetón  -a m (ọ̑) grad. lahki beton, pri katerem se zaradi nekaterih kemičnih snovi med izdelavo razvija plin, ki povzroča luknjičavost: tovarna plinobetona

   2.322 2.347 2.372 2.397 2.422 2.447 2.472 2.497 2.522 2.547  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA