Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

50 (2.297-2.321)


  1.      plemenitášinja  -e ž (ā) plemkinja: podeželska plemenitašinja ♪
  2.      plemenitáški  -a -o prid. (á) plemiški: bogati plemenitaški sinovi / plemenitaški naslov; plemenitaška družina / plemenitaški stan ♪
  3.      plemenitáštvo  -a s (ȃ) knjiž. plemstvo: privilegiji plemenitaštva ∙ knjiž. postavlja se s svojim plemenitaštvom plemiškim rodom, položajem ♪
  4.      plemenítenje  -a s (ȋ) glagolnik od plemenititi: plemenitenje človekovih čustev / plemenitenje jekla; plemenitenje tkanin ♪
  5.      plemenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od plemeniti: plemenitev mladih telic ♪
  6.      plemeníti  -ím nedov. (ȋ í) vet. oplojevati: bik bo spet plemenil plemeníti se pariti se: živali se morajo plemeniti v pravi starosti ♪
  7.      plemenítiti  -im nedov. (í ȋ) 1. delati kaj plemenito, dobro: plemenititi duha z branjem dobrih knjig; delo nas plemeniti // izboljševati, bogatiti: plemenititi jezik / plemenititi pri otroku čustvo tovarištva 2. teh. opravljati dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost: plemenititi tkanine ◊ agr. izboljševati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom; žlahtniti ♪
  8.      plemenítnik  -a m (ȋ) knjiž., redko plemič: star rod kranjskih plemenitnikov; podeželski plemenitniki ♪
  9.      plemenítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost plemenitega: deluje iz idealizma in plemenitosti; plemenitost in poštenost / sivi lasje so dajali njegovemu obrazu nekako plemenitost ♪
  10.      plemenjáča  -e ž (á) nar. plemenica, plemenka: v čredi je bilo dvajset plemenjač ♪
  11.      plemenják  -a m (á) vet. plemenska žival moškega spola: izbrati plemenjake; voditi psico k plemenjaku; vzrediti žrebca za plemenjaka; bik plemenjak ♦ čeb. izbrana čebelja družina, določena za razmnoževanje ♪
  12.      plemenjênje  -a s (é) glagolnik od plemeniti: plemenjenje svinj ♪
  13.      pleménka  -e ž (ẹ̄) vet. plemenica: krmiti plemenke; krava je bila dobra plemenka ♦ rib. (ribe) plemenke ribe, določene za pleme ♪
  14.      pleménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pleme: plemenski poglavar / rodovno-plemenska družba; plemenska skupnost / plemenski bik, žrebec; plemenska krava, svinja; rodovnik plemenske živine ♪
  15.      plémič  -a m (ẹ̑) v razredni družbi pripadnik plemstva: propadanje nižjih plemičev; plemiči in meščani ♪
  16.      plémiški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plemiče ali plemstvo: plemiški grb; plemiška noša / podedovati plemiški naslov; biti plemiškega rodu; plemiška družina / plemiški pravni sistem; plemiški stan; plemiško sodišče ♪
  17.      plémkinja  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od plemič: oženiti se s plemkinjo ♪
  18.      plémski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko plemiški: konjenica plemskih oklepnikov / ženska iz plemskih krogov ♪
  19.      plémstvo  -a s (ẹ̑) v razredni družbi 1. družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice, privilegije: plemstvo in meščanstvo / nižje, višje plemstvo; posvetno plemstvo / fevdalno plemstvo ♦ zgod. kupiti, podeliti plemstvo pravico do plemiškega naslova, položaja // knjiž. skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja; aristokracija: denarno, finančno plemstvo; pren. plemstvo duha 2. plemiči: plemstvo je zasedlo boljše prostore v gledališču ♪
  20.      plén  -a m (ẹ̑) 1. kar se pridobi s plenjenjem: razdeliti plen; vojaki so se vračali s pohodov z velikim plenom ♦ jur. vojni plen 2. kar se ulovi, nalovi: proti večeru sta nastavila pasti, zjutraj sta šla pobirat plen; lovci so ostali brez plena; lovski plen / žival preži na plen; pes se je pognal za plenom / ekspr. plen carinskih organov je bil dober so veliko zaplenili ● postati plen knjiž., ekspr. postala je lahek plen spretnega goljufa brez težav, hitro jo je ogoljufal; knjiž., ekspr. dežela je postala plen okupatorja zasedel jo je okupator; knjiž., ekspr. hiša je, postaja plen razpadanja razpada ♪
  21.      pléna  -e ž (ẹ́) 1. teh. oksidna plast na kovini, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: kovina je prekrita s pleno 2. star. luska, ploščica: odlomiti od kamna pleno ♪
  22.      plenáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plenum: plenarni govori; plenarna odločba / plenarna seja centralnega komiteja plenárno prisl.: kongres je delal plenarno in v treh komisijah ♪
  23.      plénast  -a -o prid. (ẹ́) teh. pokrit s pleno: plenasto železo ♪
  24.      plenêr  -ja tudi -a m (ȇ) um. slikanje, pri katerem se upošteva ozračje in svetloba na prostem: mojster plenerja / slikati v plenerju na prostem ♪
  25.      plenerístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na plener ali plenerizem: pleneristični slikarji / pleneristična krajina ♪

   2.172 2.197 2.222 2.247 2.272 2.297 2.322 2.347 2.372 2.397  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA