Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
50 (2.222-2.246) 
- plavútka -e ž (ȗ) manjšalnica od plavut: nekatere ribe imajo več plavutk / potapljati se s plavutkami in masko ♪
- plavutonóžec -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. morskemu življenju prilagojeni sesalci z nogami, spremenjenimi v plavuti, Pinnipedia: glavonožci in plavutonožci ♪
- plávž -a m (ȃ) velika pokončna peč za taljenje rude: popravilo plavža; delavec pri plavžu; žrelo pri plavžu / plavž na oglje ◊ metal. plavž z dvema kavperjema ♪
- plávžar -ja m (ȃ) delavec pri plavžu: javorniški in jeseniški plavžarji ♪
- plávžarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plavžarje ali plavžarstvo: plavžarska obleka / plavžarska industrija ♪
- plávžarstvo -a s (ȃ) predelovanje železove rude v plavžu: kovaštvo in plavžarstvo / razvoj plavžarstva ♪
- plávžen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plavž: plavžno gorivo ♦ metal. plavžni koks metalurški koks, ki se uporablja v plavžu; plavžni plin plin, ki izhaja iz plavža; plavžna žlindra žlindra, ki nastaja pri taljenju rude v plavžu ♪
- playback -a [pléjbek] m (ẹ̑) film., rad. zvočni posnetek, predvajan pozneje skupaj z neposrednim petjem, igranjem ali s slikovnimi posnetki ♪
- playboy in plejboj -a [pléjbój in pléjbôj] m (ẹ̑-ọ̑; ẹ̑-ȏ) zlasti v zahodnih deželah bogat, navadno mlajši moški, ki uživaško živi: eleganten playboy; živel je kot playboy ♪
- pláz -a m (ȃ) agr. del pluga v obliki široke železne palice, ki drži plug v ravnotežju: lemež, deska in plaz ♪
- pláz -ú stil. -a m (ȃ) 1. gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol: plaz drsi, se sproži, utrga; plaz je zasul del ceste; prožiti, razstreljevati plazove; reševati izpod plazu; plaz debel, kamenja; zbudilo jih je bobnenje, grmenje plazu; nevarnost plazov; drli so v dolino kakor plaz / kamniti, snežni, zemeljski plaz / podmorski plaz; pren. gibanje je naraslo v mogočen plaz ♦ alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; talni plaz pri katerem zdrsnejo vse plasti snega // taka gmota na mestu, kjer se ustavi: plezati čez plazove in skale; hiša stoji na velikem plazu / plaz je že skopnel 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: plaz tankov se vali po pobočju / govornik je zasul poslušalce s plazom besed, informacij; pesem je sprožila
plaz polemik ♪
- plázemski -a -o [zǝm] prid. (ȃ) nanašajoč se na plazmo: plazemska mrena / plazemski gorilnik ♪
- plázen -zna -o (ȃ) pridevnik od plaz, gmota: izpod plazne gmote so potegnili več trupel ♪
- plázenje -a s (á) glagolnik od plaziti se: plazenje po blatu, skalah; plazenje, skakanje in plezanje / sit sem že tega plazenja po gošči ♪
- plazìč -íča m (ȉ í) manjšalnica od plaz: kamenje se v plazičih usipa na stezo; kamnit, snežen plazič ♪
- plazílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) žival, ki se plazi po trebuhu: kače in drugi plazilci; pren., slabš. nekateri so še zdaj plazilci in petolizci pred gospodarji ♦ zool. plazilci živali s suho, zelo poroženelo povrhnjico, Reptilia ♪
- plazílka -e [u̯k in lk] ž (ȋ) 1. rastlina, ki se pri rasti širi s poleglimi, plazečimi se poganjki: od teh rastlin so nekatere velika drevesa, druge pa plazilke 2. ženska oblika od plazilec: kača je plazilka ♪
- plazílski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȋ) nanašajoč se na plazilce: plazilski rep; to okostje je podobno plazilskemu / ostanki bogate plazilske favne ♪
- plazína -e ž (í) 1. alp. svet, na katerem so pogosto plazovi; plazišče: prečkati plazino; strme plazine 2. agr. trda, zbita plast zemlje, ki nastane pod brazdo pri oranju: peta pluga je delala plazino / pod plitvo plastjo zemlje se je naredila neprepustna plazina ♪
- plazíšče -a s (í) svet, na katerem so pogosto plazovi: izogibati se nevarnih plazišč; snežišča in plazišča ♪
- plazíti se in pláziti se -im se, in pláziti se -im se nedov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. premikati se tako, da je telo blizu podlage: močerad se plazi / tiger se plazi proti svoji žrtvi; maček se je prihuljeno plazil v shrambo // navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, ampak se plazi / plaziti se po kolenih, trebuhu; po vseh štirih se plaziti 2. počasi, navadno tudi s težavo premikati se v čem ovirajočem: plaziti se skozi goščo, robidovje / plazil se je med starinskim pohištvom // ekspr. počasi, navadno tudi s težavo premikati se: nič več ni pokončen, sključen se plazi okoli; plazi se okrog kakor senca // ekspr. počasi premikati se sploh: po steni se plazi sončna lisa; sence se plazijo vedno bližje; iz vode se plazi megla 3. ekspr. pritajeno, skrivaj hoditi: po lovišču se plazijo divji lovci; plaziti se kakor tat / samo
okrog se plazi in vohuni / v temi so se plazili tihi koraki 4. ekspr., s prislovnim določilom počasi v majhni stopnji prihajati: v sobo se plazi mraz / v srce se ji je začel plaziti dvom // biti, nahajati se: med krošnjami se plazi mrak; noč se tiho plazi čez ravan / po barakah se plazi lakota 5. rastoč se širiti po tleh: steblo te rastline se plazi / bršljan se lahko vzpenja po skalah in zidovih ali pa se plazi po tleh ● ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja plazèč se -éča -e: pokončni in plazeči se grmi; domov je prišel s prihuljenimi, plazečimi se koraki ♦ bot. plazeča pirnica pšenici podoben njivski plevel z zdravilnimi koreninami, Agropyrum repens; plazeče se steblo ♪
- plázma -e ž (ȃ) 1. med. tekoči del krvi: predelati kri v plazmo / pošiljka (krvne) plazme 2. fiz. plin, v katerem so molekule razdeljene na elektrone in ione: segrevanje plazme z električnim tokom ◊ biol. živa vsebina celice; protoplazma ♪
- plazmódij -a m (ọ́) zool. enocelični organizem, ki povzroča malarijo, Plasmodium: razmnoževanje plazmodija ♪
- plázna -e ž (ȃ) obrt. priprava za nanašanje in glajenje malte: pri svojem delu je uporabljal tudi plazno ♪
- plazníca -e ž (í) alp. sled, ki jo naredi plaz na snežni površini: poledenela in strma plaznica ♪
2.097 2.122 2.147 2.172 2.197 2.222 2.247 2.272 2.297 2.322 
