Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
50 (2.197-2.221)
- plavína -e ž (í) pog. modrina: plavina morja, neba / nebesna plavina ♪
- pláviti -im tudi plavíti -ím nedov. (ā ȃ; ȋ í) spravljati, spuščati po (tekoči) vodi: plavili so les po Savinji; čas je, da začnete plaviti // prinašati, naplavljati: reka plavi zrnca zlata / tok je plavil s seboj trupla nosil ♪
- plavíti 1 -ím nedov. (ȋ í) pog. modriti: plaviti obleko ♪
- plavíti 2 -ím nedov. (ȋ í) star. taliti: plaviti rudo; plaviti in pudlati plavljèn -êna -o tudi plávljen -a -o: min. plavljeni kaolinit ♪
- plávje -a s (ȃ) kar nosi, naplavlja (tekoča) voda: poplava je pustila na njivah veliko plavja; tok ga je odnašal kakor plavje ♪
- plávka -e ž (ȃ) 1. svetlo rumena krava: v hlevu so imeli plavko in lisko 2. knjiž., redko plavolaska: poleg nje je sedela plavka ♪
- plávkast 1 -a -o prid. (ȃ) ki ni popolnoma plav, svetel: ima plavkaste lase ♪
- plávkast 2 -a -o prid. (ȃ) pog. modrikast: plavkasti plameni; šoja ima lepa plavkasta peresa / od mraza plavkaste ustnice ♪
- plávljenje tudi plavljênje -a s (ā; é) glagolnik od plaviti, spuščati: drog za plavljenje lesa ♪
- plávnica tudi plavníca -e ž (ȃ; í) knjiž. plavalna kožica: ptiči s plavnicami med prsti ♪
- plávnik -a m (ȃ) nar. zahodno velika kad, v kateri se mečka grozdje: nositi grozdje v plavnik; brente, barigle in plavniki ♪
- plávnost -i ž (ā) knjiž., redko lahkotnost, mehkost: plavnost njenih gibov ga je očarala ♪
- plavobrádec -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima svetlo brado: čeden plavobradec ∙ knjiž. pravljice o strašnem plavobradcu moškem, ki mori svoje žene ♪
- plavogardíst -a m (ȋ) med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik plave garde v Sloveniji: izdajalski plavogardisti ♪
- plavogardístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na plavo gardo: plavogardistična postojanka / plavogardistično gibanje ♪
- plavolás in plavolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima svetle lase: plavolasi otroci; bila je plavolasa, modrooka, zelo živahna deklica ♪
- plavolásec -sca m (ȃ) kdor ima svetle lase: ima štiri sinove in vsi so plavolasci ♪
- plavoláska -e ž (ȃ) ženska, ki ima svetle lase: on je črnolas, njegova sestra pa je plavolaska ♪
- plavolášček -čka m (ȃ) manjšalnica od plavolasec: na dvorišču se je igral rdečeličen plavolašček ♪
- plavoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) pog. modrook: imela sta ljubko plavooko hčerko ♪
- plávšati -am nedov. (ȃ) nižje pog. dvoriti, osvajati, ljubimkati: spet plavša; plavša z njegovo prijateljico / kaj jo pa plavšaš ♪
- plavút -i ž (ȗ) 1. nav. mn. organ za plavanje na trupu rib, nekaterih v vodi živečih živali: krmariti s plavutmi; velika kitova plavut 2. plavuti podoben predmet, ki se da na noge pri plavanju in potapljanju: natakniti si masko in plavuti ◊ navt. plavut ozka kovinska plošča ob bokih ladje, ki zmanjšuje njeno zibanje; zool. hrbtna plavut; prsna plavut parna plavut pri ribah, ležeča za škrgami; repna plavut; tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo ♪
- plavúta -e ž (ȗ) star. plavut: ribe se premikajo s plavutami ♪
- plavútast -a -o prid. (ȗ) podoben plavuti: plavutast rep; plavutaste noge ♪
- plavúten -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na plavut: ošiljena plavutna oblika / plavutna noga ♦ nav. mn., zool. plavutni trak hrustančasti ali koščeni oporni del plavuti ♪
2.072 2.097 2.122 2.147 2.172 2.197 2.222 2.247 2.272 2.297