Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

50 (1.822-1.846)


  1.      piskáč  -a m (á) nekdaj kdor igra, piska na piščal, na glasbilo s piščaljo: piskači na stolpu piskajo vsako uro; graščak je naročil godce in piskače / mestni piskač ♪
  2.      pískalica  -e ž (í) nar. trobentica: zvončki in piskalice ♪
  3.      piskálo  -a s (á) ekspr. pihalo: igrati na piskalo ● slabš. v zboru ni nobenega dobrega pevca, so sama piskala pevci s slabimi, piskajočimi glasovi ♪
  4.      pískanje  -a s (í) glagolnik od piskati: piskanje in žvižganje / piskanje flavt in klarinetov; predirno piskanje vlaka; piskanje v sprejemniku je prenehalo ♪
  5.      piskáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na piskače: lesen piskaški stolp / piskaški mojster ♪
  6.      pískati  -am nedov., tudi piskála (í) 1. igrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: godci so godli in piskali; pastir leži v travi in si piska / piskati na piščalko 2. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka piska; glasno, predirljivo piskati; dobil je konjička, ki zadaj piska / para piska v zrak piskajoč uhaja; brezoseb.: v prsih mu hrope in piska; v sprejemniku spet piska // oglašati se s takimi glasovi: gams, srna piska / začela sta piskati jerebom jih klicati na tak način 3. s pihanjem v ozek, podolgovat predmet, režo povzročati visoke, ostre glasove: naučiti se piskati; piskati na list, prste; piskati v cevko / zunaj piska burja; veter piska v vejah ● žarg., šport. sodnik je piskal osebno napako, prekršek s piščalko dal znak, da je bila storjena osebna napaka, prekršek; ekspr. trobentice že piskajo pomladni pozdrav že cvetijo; ekspr. s samo pokojnino bom tanko piskal bom živel slabo, v slabih gmotnih razmerah; bil je hud, da je kar piskal zelo je bil hud piskáje: vlak se piskaje oddaljuje; piskaje smrčati piskajóč -a -e: piskajoč glas; mrzel piskajoč veter; prisl.: piskajoče se oglašati ♪
  7.      piskàv  -áva -o tudi pískav -a -o prid. (ȁ á; í) ki zaradi višine, ostrosti zveni neprijetno: piskav zvok trobente; njegov glas je tanek in piskav piskávo tudi pískavo prisl.: piskavo peti ♪
  8.      písker  -kra m (í) 1. pog. lonec: pisker pušča; glinast, pločevinast pisker / svinjski pisker lonec, v katerem se pripravlja hrana za prašiče / pojedel je cel pisker vsebino lonca ∙ ekspr. rada bi se za nekaj dni rešila piskrov kuhanja, pomivanja; star. biti ostrižen na pisker na balin; zelo na kratko 2. nizko glava: če ne boš tiho, ti bom razbil pisker ♪
  9.      piskljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko piskajoč: zavpiti s piskljivim glasom ♪
  10.      pískniti  -em dov. (í ȋ) dati visok, oster glas: aparat je še nekajkrat pisknil, nato pa umolknil; brezoseb. v sapniku mu je pisknilo // oglasiti se s takim glasom: v skalah je pisknil gams ∙ ekspr. ne pustim, je pisknila rekla z visokim, ostrim glasom; pog., ekspr. da mi ne piskneš o tem rečeš, poveš ♪
  11.      pískrast  -a -o prid. (í) pog. lončast: ženske s piskrastimi klobuki ♪
  12.      pískrc  -a m (ȋ) star. lonček: jesti iz piskrca; lončeni piskrci ● majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi ♪
  13.      pískrč  -a m (ȋ) nar. koroško lonček: kaša v piskrču ♪
  14.      pískrček  -čka m (ȋ) pog. lonček: piskrček s fižolom / piskrček mleka ● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj piskrček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno ♪
  15.      pískrič  -a m (ȋ) nar. koroško 1. lonček: piti iz piskriča / piskrič masla 2. golidi podobna lesena posoda za merjenje žita, približno 20 l: prodal mu je dva piskriča ovsa ◊ bot. črni piskrič užitna lijakasta goba temno sive ali črne barve; črna trobenta ♪
  16.      piskrovéz  -a m (ẹ̑) star. loncevez: prišel je piskrovez ♪
  17.      piskutàv  -áva -o prid. (ȁ á) nar. piskajoč: imela je piskutav, neprijeten glas ♪
  18.      pismár  -ja m (á) 1. redko pismouk: farizeji, pismarji in ljudstvo 2. slabš. pisatelj, pisec: pismar je spočel nov umotvor; brezimni pismar // pisar: bil je pismar v zakotni pisarni ♪
  19.      pismárski  -a -o prid. (á) slabš. pisarski: sit je že pismarske tlake ♪
  20.      písme  -éna tudi -na s (ȋ ẹ́; ȋ) zastar. črka, pismenka: napis z glagolskimi pismeni ♪
  21.      písmen  -a -o prid. (ȋ) 1. ki zna pisati in brati: pismeni ljudje; biti, postati pismen; obnaša se, kakor bi ne bil pismen / ekspr. je zelo pismen z lahkoto, veliko piše, objavlja 2. ki je pisan, zapisan: pismeni ukaz; dobiti pismeno ponudbo; pismeno poročilo / pismeni izdelki učencev / pismeni izpit izpit, pri katerem so odgovori pismeni; pismeno računanje računanje z zapisovanjem računskih operacij ● ostala sta v pismenih stikih dopisovala sta si písmeno prisl.: pismeno izraziti, zahtevati; ugovore lahko sporočite pismeno ali ustno ♪
  22.      pisménka  tudi písmenka -e ž (ẹ̄; ȋ) knjiž. črka: težko bere majhne pismenke / male, vélike pismenke; tiskana pismenka // pisni znak, grafično znamenje: skušali so razbrati skrivnostne pismenke; kitajske pismenke ♪
  23.      písmenost  -i ž (ȋ) 1. znanje branja in pisanja: šola je širila pismenost; odstotek pismenosti / prvo pismenost so sprejeli iz tujine // ekspr. znanje, poznanje česa sploh: politična, prometna pismenost 2. lit. rokopisno slovstvo; pismenstvo: spomeniki glagolske pismenosti ♪
  24.      pisménski  tudi písmenski -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) nanašajoč se na pismenstvo: razvoj pismenskega slovstva ● zastar. pismenska znamenja pisna ♪
  25.      pisménstvo  tudi písmenstvo -a s (ẹ̑; ȋ) 1. lit. rokopisno slovstvo: zbirati spomenike pismenstva 2. knjiž. književnost, slovstvo: razvoj slovenskega pismenstva ♪

   1.697 1.722 1.747 1.772 1.797 1.822 1.847 1.872 1.897 1.922  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA