Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

50 (176-200)



  1.      bŕbra  -e ž () ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: nepoboljšljiva brbra si bil in si še; ne zaupaj tej ženski, ker je brbra
  2.      brbráč  -a m (á) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: ne poslušaj tega brbrača
  3.      brbránje  -a s () glagolnik od brbrati: prazno brbranje; brbranje žensk / brbranje mehurčkov v tolmunu
  4.      bŕbrast  -a -o prid. () ekspr. ki (rad) brbra: saj je poštenjak, a preveč brbrast; brbra brbrasta!
  5.      brbráti  -ám nedov.) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekle se smeje in venomer brbra; ne brbraj kar naprej 2. dajati glasove kot voda pri vretju: voda brbra v loncu; brezoseb. brbra mu po želodcu / race brbrajo po blatu s kljunom brodijo
  6.      brbràv  -áva -o prid. ( á) ekspr. ki (rad) brbra: saj ni mislila hudega, le malo brbrava je
  7.      brbrávec  -vca m () ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: brbravcev ni marala
  8.      brbrávost  -i ž (á) ekspr. lastnost brbravega človeka
  9.      brbúnček  -čka m () manjšalnica od brbunec: brbunček pod nosom
  10.      brbúnec  -nca m () redko izpuščaj, mozolj
  11.      brbúnek  -nka m () redko mehurček, ki se vzdiguje, kadar voda izvira, vre: srebrni vodni brbunki
  12.      brbúnkati  -am nedov. () dajati glasove kot voda pri vretju; brbotati: voda brbunka
  13.      bŕc  -a m () redko brca: brc v nogo
  14.      bŕca  -e ž () sunek, udarec z nogo: dati, dobiti brco; krepka brca; pren., ekspr. to je bila zanj moralna brca; vseh brc ne bomo mirno sprejeli ∙ pog., ekspr. po dvajsetih letih dela so mu dali brco so ga odpustili, odslovili (iz službe)
  15.      bŕcanje  -a s () glagolnik od brcati: vse brcanje in pretepanje ni pomagalo
  16.      bŕcati  -am nedov. () 1. suvati, udarjati z nogo: zbegana konja sta brcala; besno je brcal v vrata / dojenček brca ∙ ne kupuj tega konja, ker brca rad napada z nogami; pog. brcati žogo igrati nogomet 2. odstranjevati kaj s suvanjem noge: brcati kamenje s poti
  17.      brcljáti  -ám nedov.) narahlo brcati: dete brclja / v zadregi je gledala v tla in brcljala v stol
  18.      bŕcniti  -em dov.) 1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne 2. odstraniti kaj s sunkom noge: brcniti stol od sebe; brcniti škatlo skozi vrata // pog., ekspr. odpustiti, odsloviti (iz službe): lomil si ga, pa so te brcnili; brcnili so ga iz službe
  19.      brčánje  -a s () glagolnik od brčati: brčanje bobnov / enakomerno brčanje kolovrata
  20.      brčáti  -ím nedov. (á í) dajati tresoč se glas: bobni brčijo / star. voda je začela brčati brbotati, bobljati
  21.      bŕčica  -e ž () 1. nav. mn. majhen brk: pustil si je brčice; nosi kratke črne brčice 2. daljša dlaka nad gobcem živali: miška z dolgimi brčicami
  22.      bŕčkati  -am nedov. () redko brskati, stikati, šariti: brčkati po predalu
  23.      bŕdast  -a -o prid. (ŕ) redko ki ima brda, vzpetine: brdast svet
  24.      brdávs  -a m () ekspr. velik, zelo močen človek: takle brdavs jih bo že ukrotil // redko neotesanec, omejenec: surov brdavs
  25.      brdávsast  -a -o prid. () ekspr. po značilnostih, lastnostih podoben brdavsu: brdavsasta postava / bil je hudoben in brdavsast

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA