Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

50 (1.747-1.771)



  1.      pírav  -a -o prid. (í) nar. trhel, preperel: pirav les / pirava miza / mož je bil prava pirava razvalina
  2.      piré  -ja m (ẹ̑) gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave, kaša: hranili so ga samo s pirejem / grahov, krompirjev, paradižnikov pire ♦ gastr. sadni pire sadna kaša; neskl. pril.: pire krompir krompirjev pire
  3.      píren  -rna -o prid. () nanašajoč se na pir: pirni darovi / pirna postelja poročna postelja
  4.      pírh  -a m (í) v krščanskem okolju pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč: pisani, rdeči pirhi; rdeč kot pirh ∙ nar. dati, dobiti za pirhe v dar za veliko nočetn. sekati pirhe metati v pirhe kovance z namenom, da se zapičijo vanje
  5.      pírhast  -a -o prid. (í) ekspr. po barvi podoben (rdečemu) pirhu: otrok s pirhastimi lici ∙ nar. pirhaste krave rdeče lisaste
  6.      pírhpogáčica  -e ž (-á) nar. dolenjsko netopir: prhutanje pirhpogačic
  7.      piríka  -e ž (í) bot. pirnica: osat in pirika
  8.      pirít  -a m () min. rudnina kubični železov sulfid, železov kršec: pridobivanje žveplene kisline iz pirita
  9.      piríten  -tna -o prid. () nanašajoč se na pirit: piritna ruda / piritni koncentrat
  10.      pírjevica  -e ž (í) agr. preprosta, odporna, manj rodna pšenica; pira: sejati pirjevico
  11.      pírnica  -e ž () bot. rastlina z dolgimi, razraslimi korenikami in cveti v klasih, Agropyrum: med koruzo je rasla pirnica / plazeča pirnica
  12.      piro...  ali píro... prvi del zloženk () nanašajoč se na ogenj: piroforen, pirohidroliza, pirometer, pirotehnika
  13.      piróg  -a m (ọ̑) zlasti v ruskem okolju pecivo iz kvašenega ali maslenega testa z različnimi nadevi: k čaju so ponudili sladke piroge; pirogi z mesom, ribami, zeljem; pirogi s sirom
  14.      piróga  -e ž (ọ̄) zlasti v azijskem in južnoameriškem okolju preprost čoln iz enega debla: potovati s pirogo; piroga z razpetimi jadri
  15.      piroksén  -a m (ẹ̑) min. rudnina nitasti kalcijev, magnezijev, železov silikat: pirokseni in amfiboli / glinični piroksen
  16.      piroluzít  -a m () min. rudnina manganov dioksid, rjavi manganovec
  17.      piromán  -a m () kdor je bolezensko nagnjen k požiganju: ugotovili so, da je požigalec piroman
  18.      piromaníja  -e ž () bolezensko nagnjenje k požiganju: piromanija in kleptomanija
  19.      pirométer  -tra m (ẹ̄) teh. naprava za merjenje visokih temperatur teles na osnovi svetlobe, ki jo sevajo: meriti s pirometrom
  20.      pirotéhničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pirotehniko: pirotehnična sredstva / pirotehnični učinek / pirotehnični oddelek pirotehniški
  21.      pirotéhnik  -a m (ẹ́) strokovnjak za pirotehniko: za nasvet so vprašali pirotehnike / filmski pirotehniki
  22.      pirotéhnika  -e ž (ẹ́) veda o izdelavi in uporabi eksplozivnih in vnetljivih snovi: razvoj pirotehnike // uporaba takih snovi: snemati film tudi s pirotehniko / v tem filmu je veliko pirotehnike
  23.      pirotéhniški  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pirotehniko: pirotehniški oddelek / pirotehniška sredstva pirotehnična
  24.      pirotín  -a m () min. rudnina železov sulfid, magnetni kršec
  25.      pírotski  -a -o prid. () tekst., v zvezi pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci: najbolj ji je ugajala temno rdeča pirotska preproga

   1.622 1.647 1.672 1.697 1.722 1.747 1.772 1.797 1.822 1.847  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA