Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

50 (172-196)


  1.      brbónec  -nca m (ọ̑) redko izpuščaj, mozolj: brbonec na ustnici ♪
  2.      brbòt  -ôta m (ȍ ó) glas, kot ga daje voda pri vretju: brbot studenca ♪
  3.      brbotánje  -a s (ȃ) glagolnik od brbotati: brbotanje potoka / dekličino brbotanje ♪
  4.      brbotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu je brbotala kava; v kanalu brbota voda / kotel veselo brbota 2. sunkovito in nerazločno govoriti: brbotala je med jokom / brbotati nerazločne besede brbotajóč -a -e: brbotajoč izvir ♪
  5.      bŕbra  -e ž (ȓ) ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: nepoboljšljiva brbra si bil in si še; ne zaupaj tej ženski, ker je brbra ♪
  6.      brbráč  -a m (á) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: ne poslušaj tega brbrača ♪
  7.      brbránje  -a s (ȃ) glagolnik od brbrati: prazno brbranje; brbranje žensk / brbranje mehurčkov v tolmunu ♪
  8.      bŕbrast  -a -o prid. (ȓ) ekspr. ki (rad) brbra: saj je poštenjak, a preveč brbrast; brbra brbrasta! ♪
  9.      brbráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekle se smeje in venomer brbra; ne brbraj kar naprej 2. dajati glasove kot voda pri vretju: voda brbra v loncu; brezoseb. brbra mu po želodcu / race brbrajo po blatu s kljunom brodijo ♪
  10.      brbràv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki (rad) brbra: saj ni mislila hudega, le malo brbrava je ♪
  11.      brbrávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: brbravcev ni marala ♪
  12.      brbrávost  -i ž (á) ekspr. lastnost brbravega človeka ♪
  13.      brbúnček  -čka m (ȗ) manjšalnica od brbunec: brbunček pod nosom ♪
  14.      brbúnec  -nca m (ȗ) redko izpuščaj, mozolj ♪
  15.      brbúnek  -nka m (ȗ) redko mehurček, ki se vzdiguje, kadar voda izvira, vre: srebrni vodni brbunki ♪
  16.      brbúnkati  -am nedov. (ȗ) dajati glasove kot voda pri vretju; brbotati: voda brbunka ♪
  17.      bŕc  -a m (ȓ) redko brca: brc v nogo ♪
  18.      bŕca  -e ž (ȓ) sunek, udarec z nogo: dati, dobiti brco; krepka brca; pren., ekspr. to je bila zanj moralna brca; vseh brc ne bomo mirno sprejeli ∙ pog., ekspr. po dvajsetih letih dela so mu dali brco so ga odpustili, odslovili (iz službe) ♪
  19.      bŕcanje  -a s (r̄) glagolnik od brcati: vse brcanje in pretepanje ni pomagalo ♪
  20.      bŕcati  -am nedov. (r̄) 1. suvati, udarjati z nogo: zbegana konja sta brcala; besno je brcal v vrata / dojenček brca ∙ ne kupuj tega konja, ker brca rad napada z nogami; pog. brcati žogo igrati nogomet 2. odstranjevati kaj s suvanjem noge: brcati kamenje s poti ♪
  21.      brcljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo brcati: dete brclja / v zadregi je gledala v tla in brcljala v stol ♪
  22.      bŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne 2. odstraniti kaj s sunkom noge: brcniti stol od sebe; brcniti škatlo skozi vrata // pog., ekspr. odpustiti, odsloviti (iz službe): lomil si ga, pa so te brcnili; brcnili so ga iz službe ♪
  23.      brčánje  -a s (ȃ) glagolnik od brčati: brčanje bobnov / enakomerno brčanje kolovrata ♪
  24.      brčáti  -ím nedov. (á í) dajati tresoč se glas: bobni brčijo / star. voda je začela brčati brbotati, bobljati ♪
  25.      bŕčica  -e ž (ȓ) 1. nav. mn. majhen brk: pustil si je brčice; nosi kratke črne brčice 2. daljša dlaka nad gobcem živali: miška z dolgimi brčicami ♪

   47 72 97 122 147 172 197 222 247 272  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA