Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

50 (1.622-1.646)



  1.      píker  -kra -o prid. (í) ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: piker človek; včasih je malo pikra / piker dovtip; njegov odgovor je bil precej piker; pikre, zbadljive besede ● knjiž., redko popiti kozarec pikrega terana trpkega píkro prisl.: pikro se nasmehniti; pikro odgovoriti; sam.: ekspr. požreti je moral marsikatero pikro neprijazen, zbadljiv očitek, pripombo
  2.      pikét  -a tudi piké -ja m (ẹ̑) igra s kartami za dve osebi, razširjena zlasti v Franciji: igrati piket; partija piketa; neskl. pril.: piket karte
  3.      píkica  -e ž (í) manjšalnica od pika: obraz je bil poln rjavih pikic; bele pikice na temni podlagi; v daljavi so se videli otroci kakor črne pikice / pozabil si napraviti pikico na i / niti pikice torte mu ni dal / vse do pikice si je zapomnil
  4.      pikíranje 1 -a s () glagolnik od pikirati1: pikiranje sejancev / vbod za pikiranje
  5.      pikíranje 2 -a s () glagolnik od pikirati2: bombardiranje s pikiranjem
  6.      pikírati 1 -am nedov. in dov. () 1. agr., vrtn. presajati sejance, da se bolje okoreninijo in okrepijo: pikirati solato 2. obrt. s posebnimi vbodi pritrjevati žimovino k tkanini: pikirati zavihke pikíran -a -o 1. deležnik od pikirati: pikirana solata 2. knjiž. užaljen, prizadet: ob teh besedah je bil vidno pikiran; prisl.: zelo pikirano mu je odgovorila
  7.      pikírati 2 -am nedov. in dov. () voj. leteti v strmem letu proti cilju na tleh; strmoglavljati: letala so začela pikirati; bombniki so pikirali na progo in odmetavali bombe; pren. riba je v lepem loku pikirala v globino reke
  8.      píkničen  -čna -o prid. () med. telesno močen, čokat: pikničen človek / piknični tip človeka tip človeka nizke rasti, s kratkim vratom in kratkimi udi, nagnjenega k debelosti
  9.      píknik 1 -a m () družabna prireditev na prostem: upravnik hotela je priredil piknik za svoje goste; iti na piknik / izseljenski piknik // kosilo, malica na prostem iz s seboj prinesene hrane: na jasi so imeli piknik; poiskati primeren prostor za piknik
  10.      píknik 2 -a m () med. pikničen človek: značilnosti piknikov
  11.      piknikováti  -újem nedov.) knjiž. udeleževati se piknika: piknikovati s prijatelji
  12.      píkniti  -em dov.) 1. nar. pičiti: gad ga je piknil; odmaknil je roko, kot bi ga piknila kača // narahlo zbosti: pikniti z buciko, nožem; pazi, da se ne pikneš / piknil ga je s pripombo o njegovi ženi 2. nav. ekspr. narahlo kavsniti: kokoš je nekajkrat piknila po zrnju / kanarček ga je piknil za uhelj
  13.      píko...  prvi del zloženk () elektr. nanašajoč se na bilijonski del merske enote: pikofarad
  14.      píkola  -e ž () nar. vzhodnoštajersko vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: naliti kozarec pikole // slaba pijača: ne bom pil te pikole
  15.      pikolít  -a m () 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi, ki se goji v Furlaniji, na Goriškem: vinograd je zasajen s pikolitom // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti pikolit; kozarec pikolita 2. nar. vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: delavcem je prinesla steklenico pikolita
  16.      píkolo  -a m () v nekaterih deželah mlajši pomožni natakar, navadno vajenec: pikolo jim je prinesel vino; poklicati pikola
  17.      píkolo  tudi píccolo -a [piko-] m () muz. flavti podoben pihalni instrument, ki zveni oktavo višje: igrati pikolo
  18.      pikolóvec  -vca m (ọ̑) ekspr. kdor pretirava v zahtevah po natančnosti: učitelj ni bil pikolovec; velik pikolovec
  19.      pikolóvski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki pretirava v zahtevah po natančnosti: pikolovski človek; očitali so mu, da je pikolovski / pikolovska natančnost
  20.      pikolóvstvo  -a s (ọ̑) ekspr. pretiravanje v zahtevah po natančnosti: njegovo pikolovstvo je vsem presedalo
  21.      pikón  -a m (ọ̑) nar. kramp, navadno samo s sekalom: tla so bila trda, zato je kopal s pikonom
  22.      píkov  -a -o prid. () nanašajoč se na pik2: pikov as / ogledalo pikove oblike
  23.      pikpòk  -ôka m ( ) glas, glasovi pri udarjanju s cepcem, bičem: pikpok cepcev se je za hip ustavil
  24.      pìk pòk  medm. (-) posnema glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: pastir šviga z bičem, da poka: pik pok; pik pok, se oglaša s skednja
  25.      píkrež  -a m () ekspr. piker človek: ta pikrež jo je kar naprej zbadal

   1.497 1.522 1.547 1.572 1.597 1.622 1.647 1.672 1.697 1.722  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA