Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

50 (1.197-1.221)


  1.      narkótik  -a m (ọ́) 1. sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine; mamilo: uživati narkotike; zastrupiti se z narkotikom; močen narkotik; naravni, umetni narkotiki; učinkovanje narkotika 2. med. sredstvo za narkozo, omamilo: inhalacijski narkotik ♪
  2.      nasekávati  -am nedov. (ȃ) 1. s sekanjem delati zarezo, zareze: sekal je veje in hkrati nasekaval skorjo ♦ teh. nasekavati pile 2. redko sekati: dolgo je nasekaval hrast, preden je ta padel ♪
  3.      naslonítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od nasloniti: naslonitev dolge lestve jim je povzročila precej težav / vidna je naslonitev na ljudsko pesništvo / zagovarjati naslonitev na napredne sile ♪
  4.      nastavljávec  -vca m (ȃ) kdor nastavlja (živalim) pasti, zanke: nastavljavec je prišel pogledat, če se je kaj ujelo / nastavljavec pasti, zank // nav. ekspr. kdor kaj nastavlja sploh: ujeli so nastavljavca bomb ♪
  5.      natakníti  in natákniti -em dov. (ȋ á) 1. spraviti kaj na razmeroma oster, koničast predmet: natakniti meso na raženj; natakniti na konico noža, na vilice; obleka se ji je nataknila na žebelj / razjarjen bik ga je nataknil na roge / nataknili so ga na kol zlasti v srednjem veku mučili so ga, usmrtili z nataknitvijo na ošiljen kol 2. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: natakniti volu jarem na vrat; nataknil ji je prstan; natakniti otroku rokavice; natakniti si masko; ekspr. nataknil si je očala na nos / paznik mu je nataknil lisice 3. ekspr. obleči, obuti, navadno hitro: še čevlje nataknem, pa grem; natakniti si hlače, obleko ● ekspr. žena mu je nataknila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. preveč je govoril, pa so mu nataknili nagobčnik mu prepovedali govoriti, razširjati svoje mnenje natáknjen -a -o 1. deležnik od natakniti: na raženj nataknjen piščanec 2. ekspr. nerazpoložen, razdražljiv: pogosto je nataknjen; prisl.: pusti me, je rekel nataknjeno ♪
  6.      natrpávati  -am nedov. (ȃ) nav. ekspr. polniti, napolnjevati: natrpavati koš za košem ♪
  7.      navézek  -zka m (ẹ̑) lingv. del besede, navadno končni, ki besedo pomensko spreminja, opredeljuje ♪
  8.      navzkríž  prisl. (í) 1. izraža položaj v obliki križa: položiti roke navzkriž; navzkriž zložena drva / gledati navzkriž škiliti / ekspr. vino je kislo, da usta kar navzkriž vleče zelo kislo 2. izraža položaj v neurejeno križajočih se smereh; križem: tekajo navzkriž in nekaj iščejo / ekspr. sprašujejo ga vsi navzkriž 3. pog., v povedni rabi, v zvezi biti, iti, priti navzkriž izraža a) neskladje, nesoglasje: interesi posameznikov so si večkrat navzkriž; v vseh pogledih so si navzkriž; v zakonu pride marsikdaj kaj navzkriž / ura na zvoniku gre za deset minut navzkriž b) spor: zaradi dekleta sta si z materjo navzkriž c) nered: prva leta je bilo tu vse navzkriž; brez očeta bi šlo pri hiši vse navzkriž / nobene besede, da ne bo kaj navzkriž č) motnjo, neprijetnost, težave: to bo navzkriž, da ni vode ● pog. vse mi hodi navzkriž povzroča težave; nar. govorili so, navzkriž pa niso hodili se obiskovali; star. na poti mi je prišel navzkriž sva se srečala; prim. vsenavzkriž ♪
  9.      nèažúrnost  -i ž (ȅ-ȗ) adm. lastnost, značilnost neažurnega: neažurnost evidence; neažurnost v poslovanju ♪
  10.      nèčíst  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ȋ) 1. ki ni (popolnoma) čist: jesti z nečistimi rokami; nečista skodelica; nečiste ulice / nečist mestni zrak / zelo nečisto kožo ima z izpuščaji in pegami / nečista rudnina s primesmi / nečista pasma // ekspr. umazan, zanemarjen: otroci so lačni in nečisti; živi v majhni, nečisti sobi 2. nav. ekspr. slab, nepošten: nečist značaj / ukvarja se z nečistimi posli ● žarg., šport. nečisti boks boksarski dvoboj, ki ni v skladu s pravili tekmovanja; imata še nečiste račune nista še poravnala medsebojnih navzkrižij; imata še medsebojne obveznosti; star. nečista teža bruto teža ◊ kem. kemično nečista snov; lit. nečista rima rima, pri kateri se vokali ne ujemajo glede dolžine in širine ♪
  11.      nèdeterminíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni determiniran: zgodovinsko nedeterminiran pojav / nedeterminirano mišljenje ♪
  12.      nèdialéktičen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni dialektičen: nedialektična razlaga pojava / nedialektično mišljenje; nedialektično pojmovanje jezika nèdialéktično prisl.: nedialektično obravnavati, presojati ♪
  13.      nédičevec  -vca m (ẹ̑) privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Milana Nedića: propaganda nedičevcev // med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih enot Milana Nedića: spopad partizanov z Nemci in nedičevci ♪
  14.      nèdiferencíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni diferenciran: nediferencirana družba / nediferenciran besedni zaklad ♦ biol. nediferencirana citoplazma citoplazma, katere sestavine šele nastajajo in še nimajo svoje dokončne podobe ♪
  15.      nèdiplomátski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni diplomatski: nediplomatski stiki ∙ ekspr. naredil je skrajno nediplomatsko potezo ravnal je neprimerno, okoliščinam neustrezno ♪
  16.      nèdiplomíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki (še) ni diplomiral: nediplomiran pravnik je ♪
  17.      nèdisciplína  -e ž (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od discipline: v razredu je velika nedisciplina; delovna, poslovna, prometna nedisciplina; nedisciplina članov / službo je moral pustiti zaradi nediscipline ♪
  18.      nèdiscipliníran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni discipliniran, se ne podreja disciplini: malomaren, nediscipliniran delavec / nedisciplinirani tekmovalci, učenci; nesrečo je zakrivil nediscipliniran voznik / nedisciplinirano ravnanje, vedenje ♪
  19.      nèdiscipliníranec  -nca m (ȅ-ȋ) ekspr. nediscipliniran človek: težko je delati s takimi nediscipliniranci ♪
  20.      nèdiscipliníranost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nediscipliniranega človeka: nediscipliniranost tekmovalcev, učencev; nediscipliniranost pri delu / presenetila jih je njegova nediscipliniranost ♪
  21.      nèdolóčen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni določen: nedoločen rok plačila; datum sestanka je še nedoločen / časovno nedoločen pojav / nedoločena krvna skupina / skleniti delovno razmerje za nedoločen čas brez omejitve, za stalno / obleka nedoločene barve nedoločljive ♦ mat. nedoločeni integral integral s spremenljivo zgornjo mejo ♪
  22.      nèdúh  -á m (ȅ-ȗ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od duhá: boj umetniških ustvarjalcev z neduhom / sila neduha ♪
  23.      nègorljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ne gori: negorljiv material, plin; negorljiva snov / negorljivi ostanki ♪
  24.      nèizkoríščenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neizkoriščenega: neizkoriščenost prostora ♪
  25.      nèják  -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-ā) star. šibek, slaboten: mlad je še in nejak / nejako telo ♪

   1.072 1.097 1.122 1.147 1.172 1.197 1.222 1.247 1.272 1.297  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA