Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

50 (1.122-1.146)



  1.      míkrobiológ  -a m (-ọ̑) strokovnjak za mikrobiologijo: nova dognanja mikrobiologov
  2.      mílja  -e ž () 1. angleška in ameriška dolžinska mera, približno 1.609 m: pot je dolga deset milj / angleška milja // nekdaj dolžinska mera, 7.586 m: in ta vás je tri milje od Ljubljane (F. Levstik) // pri starih Rimljanih dolžinska mera, približno 1.500 m: meriti v miljah / rimska milja 2. razdalja, dolga eno miljo: prevoziti deset milj // ekspr., v prislovni rabi izraža nedoločeno veliko razdaljo: prehoditi dolge milje; milje in milje daleč ni bilo nikogar ◊ aer., navt. morska ali navtična milja dolžinska mera, 1.852 m
  3.      miljéjnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. miljejske značilnosti: v svojih delih zna izoblikovati veliko drobne miljejnosti in poetičnosti / drama je iztrgana iz pristno slovenske miljejnosti
  4.      minimalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. zmanjšati do najmanjše mogoče mere: minimalizirati porabo tekočih goriv
  5.      mísati se  -am se nedov. () nar. goliti se: kokoši se misajo; krava se misa
  6.      mišičnína  -e ž () anat. mišična snov, ki se krči in razteza: človeška mišičnina ∙ ekspr. kupiti kilogram puste mišičnine mesa
  7.      míšičnost  -i ž () redko mišičavost: njegova atletska mišičnost
  8.      míšina  -e ž () mišja luknja: miška je smuknila v mišino
  9.      míšjak  -a m () bot., v zvezi pikasti mišjak strupena rastlina z visokim, votlim steblom in belimi cveti v kobulih, Conium maculatum: zastrupiti se s pikastim mišjakom
  10.      míšjak  tudi míšjek -a m () mišji iztrebek: v skrinji je bilo veliko mišjakov
  11.      mišják  -a m (á) mišji samec: mišjak je smuknil v luknjo
  12.      míšji  -a -e prid. () nanašajoč se na miši: mišji mladič, samec / mišja luknja / dlaka mišje barve / ekspr. mežikal je s svojimi mišjimi očmi majhnimi, drobnimiekspr. lase ji je spletla v dva mišja repka v drobni kiti; ekspr. od svojega ne odstopi niti za mišjo dlako prav nič; ekspr. rad bi že zapustil to mišjo luknjo in se preselil v spodobno stanovanje zelo majhno, slabo stanovanjebot. mišji ječmen trava z resastimi klaski, ki raste na nerodovitnih tleh, Hordeum murinum
  13.      míšjica  -e ž () zastar. zelo strupen bel prah brez okusa; mišnica: zastrupila ga je z mišjico
  14.      míška  -e ž () 1. nav. ekspr. manjšalnica od miš: miška je smuknila v luknjo; loviti miške; gleda kot miška iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; tiho kot miška je sedel v kotu; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče 2. ekspr. ženska, navadno mlajša, prikupna, ali otrok: ta miška mi noče iz glave / kot nagovor kam greš, miška 3. nav. mn. ocvrto pecivo iz kvašenega testa: delati, jesti miške; flancati, krofi in miške ◊ etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško
  15.      míškica  -e ž () nav. ekspr. manjšalnica od miš(ka): gnezdo majhnih miškic / kot nagovor moja zlata miškica
  16.      mizantrópski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž., redko ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe, ljudomrzen: postal je mizantropski in samotarski
  17.      mlákar  -ja m () nav. mn., zool. polži s koničasto hišico, ki živijo v stoječih, počasi tekočih vodah, Lymnaeidae: mali, navadni mlakar
  18.      mnógo  prisl. (ọ̑) 1. izraža veliko količino ali mero: popil je mnogo čaja; zbralo se je mnogo ljudi; mnogo jih bo zamudilo; mnogo je takih, ki ne znajo plavati / kot voščilo želim ti mnogo sreče / mnogo bere, se giblje, govori, spi / pred mnogo leti // v nikalnih stavkih izraža majhno mero: stvari ni mnogo spremenil; ni se mnogo menil za to 2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: ni mnogo boljši kot ti; mnogo mlajši je od mene; za to sem plačal mnogo več / mnogo premlad je za to delo
  19.      mobilizíranec  -nca m () kdor je pritegnjen v vojaško službo: narodnoosvobodilna vojska se je krepila s prostovoljci in mobiliziranci
  20.      modrijániti  -im nedov.) ekspr. filozofirati, modrovati: na stara leta je rad sedel pri čebelah in modrijanil / dolgo nam je modrijanil / ne modrijani zdaj, ko je treba prijeti za delo
  21.      mókarica  -e ž (ọ̑) 1. prodajalka moke: mokarice na živilskem trgu 2. bot., navadno v zvezi užitna mokarica po moki dišeča užitna goba belkaste barve, Clitopilus prunulus: nabirati užitne mokarice
  22.      monáda  -e ž () filoz., po Leibnizu najmanjša nematerialna enota sveta, težeča k dejavnosti: vsaka monada se razlikuje od druge; sestavljen iz monad
  23.      montafónski  -a -o prid. (ọ̑) vet., v zvezi montafonska pasma pasma sivo rjavega goveda, ki se goji zaradi mleka in mesa
  24.      mormón  -a m (ọ̑) rel. pripadnik severnoameriške verske sekte, ki zagovarja skupno imetje in se ukvarja z dobrodelno dejavnostjo: prvi mormoni; vzgojen je bil kot mormon
  25.      motivíranost  -i ž () 1. lastnost, značilnost motiviranega: proučevati motiviranost za učenje / skrbeti za motiviranost ljudi pri delu / materialna motiviranost 2. kar utemeljuje kako dejanje: najti motiviranost za zločin

   997 1.022 1.047 1.072 1.097 1.122 1.147 1.172 1.197 1.222  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA