Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (9.826-9.850)


  1.      kolesárnica  -e ž (ȃ) pokrit prostor za shranjevanje koles: kolesarnico imajo v kleti; spraviti kolo v kolesarnico / šolska, tovarniška kolesarnica ♪
  2.      kolesárski  tudi kolésarski -a -o prid. (á; ẹ̑) nanašajoč se na kolesarje ali kolesarstvo: ukvarja se s kolesarskim športom; organizirati kolesarske dirke; kolesarska steza del cestišča, namenjen za vožnjo s kolesom ♪
  3.      kolesárstvo  tudi kolésarstvo -a s (ȃ; ẹ̑) vožnja s kolesom v prometu ali športu: kolesarstvo je kljub številnim avtomobilom zelo razvito / svetovno prvenstvo v kolesarstvu ♪
  4.      kolésast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben kolesu: kolesast predmet; okoli jedra se naredi kolesasta kepa ♪
  5.      kolésce  -a s (ẹ̑) 1. manjšalnica od koló: kolesca se vrtijo; delovati kot kolesca mehanizma / stol na kolescih / gonilno, zobato kolesce; pren., ekspr. človek je le kolesce v tehničnem in družbenem stroju ∙ pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški ♦ obrt. kopirno kolesce priprava s kolescem za prenašanje krojev s krojne pole na papir ali s kroja na tanjše gladko blago; rib. (ribiško) kolesce na ribiško palico pritrjena priprava za odvijanje in navijanje vrvice 2. s prilastkom kos, košček snovi, živila v ploščati in okrogli obliki: kolesce čebule, limone / pojedel je pet kolesc salame / zrezati korenje na kolesca ♪
  6.      kolêselj  -slja m (é) udoben odprt voz za več oseb: sesti v koleselj; peljati se s kolesljem / zapreči koleselj ♪
  7.      kolêseljček  -čka [sǝl] m (ē) nav. ekspr. manjšalnica od koleselj: pripeljal se je z lahkim koleseljčkom ♪
  8.      kolésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koló: kolesni deli / oglušujoč kolesni ropot / kolesni obroč, plašč ♪
  9.      kolésje  -a s (ẹ̑) 1. skupina med seboj funkcionalno povezanih koles: kolesje se vrti; kolesje ure; okrov kolesja; oglušujoč ropot kolesja / pogonsko kolesje; letalo je spustilo pristajalno kolesje; zobato kolesje / vse kolesje se je pokvarilo vsa kolesa / ekspr., z oslabljenim pomenom kolesje bojnega stroja se je začelo vrteti hitreje 2. publ., s prilastkom sistem, način (delovanja): spoznavati kolesje obveščevalne službe ♪
  10.      kolesníca  -e ž (í) 1. sled, ki jo zapusti kolo vozila: v vlažni zemlji je bilo videti sveže kolesnice; voz je zarezal globoke kolesnice / zavoziti iz kolesnic; v kolesnicah je stala voda 2. nav. mn., ekspr., s predlogom ustaljen način življenja, delovanja: dogodile so se stvari, ki so ga vrgle iz kolesnic; spet je v starih kolesnicah / hodijo po zvoženih kolesnicah ♪
  11.      kolésnik  -a m (ẹ̑) bot. gozdna rastlina s podolgovatimi zimzelenimi listi, Euphorbia amygdaloides ♪
  12.      koléšček  -čka m (ẹ̑) nav. ekspr. 1. manjšalnica od kolesce, koló: zavrteti kolešček za pol kroga / igrača na koleščkih; pren. on ni samostojen človek, pač pa le kolešček v mehanizmu administrativnega aparata ∙ pog., šalj. koleščki (v glavi) se mu prepočasi vrtijo je nekoliko čudaški; pog., šalj. en kolešček v glavi ima preveč, mu manjka je nekoliko čudaški 2. s prilastkom kos, košček snovi, živila v ploščati in okrogli obliki: za prst debeli koleščki žemlje / dodati nekaj koleščkov hrena / zrezati klobaso, korenje na koleščke ♪
  13.      kolešévka  -e ž (ẹ̑) geogr. koliševka ♪
  14.      koléštra  -e ž (ẹ̑) nar. gorenjsko neroden, nespreten človek: te koleštre ne bi marala ♪
  15.      kolhóz  -a m (ọ̑) v Sovjetski zvezi kmetijska proizvajalna organizacija združenih privatnih posestev: kolhozi in sovhozi ♪
  16.      kolhózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kolhoz: kolhozna lastnina / kolhozno življenje / kolhozni sistem gospodarjenja ♪
  17.      kolhóznica  -e ž (ọ̑) v Sovjetski zvezi članica kolhoza: tekmovanje najboljših kolhoznikov in kolhoznic ♪
  18.      kolhóznik  -a m (ọ̑) v Sovjetski zvezi član kolhoza: sestanek kolhoznikov ♪
  19.      kóli  neskl. pril. (ọ̑) biol., v zvezi bacil koli in koli bacil bacil črevesne flore, ki ustvarja vitamin B ♪
  20.      kóli  prisl. (ọ̑) zastar., v vezniški rabi 1. kako: videl sem, koli revna je koča 2. kolikor: pomagaj, koli moreš / koli je velik, toli je neumen 3. čeprav, če še tako: koli sem majhen, pa se te vendar ne bojim ♪
  21.      kóli  členek (ọ̑) za oziralnimi zaimki, prislovi ali vezniki za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti, posplošenosti: ostani, kjer koli si; star.: kar sem koli rekel, vse je res karkoli; naj gre kamor že koli kamorkoli (že); prim. kakorkoli, kakršenkoli, kdajkoli, kdorkoli, kjerkoli ipd. ♪
  22.      kolíba  -e ž (ȋ) 1. zasilno, občasno prebivališče, navadno iz desk, protja: postaviti kolibo / koliba iz vej / oglarska, smolarska koliba 2. knjiž. majhna, preprosta hiša, bajta: koliba že razpada; stanuje v siromašni kolibi / lesena koliba ♪
  23.      kolíbica  -e ž (ȋ) manjšalnica od koliba: iz desk zbita kolibica / živi v kolibici ♪
  24.      kolíbri  -ja m (ȋ) 1. nav. mn., zool. majhne živobarvne južnoameriške ptice z dolgim, ozkim kljunom, Trochilidae: let kolibrijev 2. tip lahkega motornega kolesa znamke Tomos: voziti se s kolibrijem ♪
  25.      kólica  -e ž (ọ̑) nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: otroka so vozili s seboj na polje v kolici; pripeljati korenje s kolico ♦ zgod. antični voz na dveh kolesih, zlasti tovorni ♪

   9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901 9.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA