Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (959-983)


  1.      beuronski  -a -o [bôjr-] prid. (ȏ) nanašajoč se na mesto Beuron: beuronske znamenitosti ♦ um. beuronska šola gibanje za reformo katoliške cerkvene umetnosti v 19. stoletju ♪
  2.      bèv  medm. (ȅ) posnema odsekan pasji glas: bev bev bev; sam., ekspr., navadno v zvezi ne bev ne mev: ni rekel ne bev ne mev prav nič; pisal sem jim, oni pa ne bev ne mev sploh niso odgovorili ♪
  3.      bevánda  -e ž (ȃ) nar. zahodno z vodo mešano vino: piti bevando ♪
  4.      bevatrón  -a m (ọ̑) fiz. sinhrotronu podobna naprava za pospeševanje gibanja jedrskih delcev ♪
  5.      bévk  in bèvk bévka m (ẹ̑; ȅ ẹ́) posamezen glas pri bevkanju: pasji bevk ♪
  6.      bévkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od bevkati: bevkanje kužka ♪
  7.      bévkati  -am tudi bévčem nedov. (ẹ̑) oglašati se s kratkim, visokim glasom: pes plaho odskakuje in bevka; lisica bevka ♪
  8.      bévsk  -a tudi bèvsk bêvska m (ẹ̑; ȅ ē) posamezen glas pri bevskanju: pes je zalajal samo enkrat, bevsk mu je zastal v goltancu // bevskanje: pasji bevsk ♪
  9.      bèvsk  medm. (ȅ) posnema kratek, rezek pasji glas: bevsk, bevsk ♪
  10.      bevskáč  -a m (á) ekspr. pes, ki bevska: trop dolgodlakih bevskačev ♪
  11.      bévskanje  tudi bêvskanje -a s (ẹ̑; ȇ) glagolnik od bevskati: hripavo bevskanje psa; lisičje bevskanje ♪
  12.      bévskati  -am tudi bêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name bevskajóč -a -e: ukazovati z bevskajočim glasom ♪
  13.      bévskniti  -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo 2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti ♪
  14.      bévsniti  -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) bevskniti: lisica bevsne / zaničljivo bevsniti / bevsnil je vanj nekaj besed ♪
  15.      bèza  -e [bǝz] ž (ǝ̀) nar. zahodno bezeg: jagode beze ♪
  16.      bezálo  -a [bǝz] s (á) priprava za bezanje: bezalo za čiščenje pipe ♪
  17.      bezán  -a m (ȃ) navt. pomožno jadro na zadnjem ladijskem jamboru: razpeti bezan ♪
  18.      bezánje  -a [bǝz] s (ȃ) glagolnik od bezati: bezanje po luknjah ♪
  19.      bezáti  -ám [bǝz] nedov. (á ȃ) 1. narahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo; s prstom bezati v nos // grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu 2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa / otroci bezajo murenčke iz luknje; pren. če bo še kdo bezal vame, ga bom! ♪
  20.      bezèg  -zgà tudi bèzeg -zga [bǝz] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami: bezeg že cvete // cvetje ali jagode tega grma: čaj iz bezga ◊ bot. divji bezeg drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami, Sambucus racemosa; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris ♪
  21.      bezgálnik  -a [bǝzgau̯nik] m (ȃ) slabš. slaba puška: Ali je to sploh orožje! To je bezgalnik! Ropotuljica za otroke! (C. Kosmač) ♪
  22.      bézgati  -am nedov. (ẹ̑) nar. dirjati, divjati: otroci so bezgali med bajtami ♪
  23.      bezgáti  -ám [bǝz] nedov. (á ȃ) redko bezati: bezgati v pečico / bezgal je po policah in predalih brskal ♪
  24.      bezgávček  -čka [bǝz] m (ȃ) majhno bezalo: bezgavček za pipo ♪
  25.      bezgávčen  -čna -o [bǝz] prid. (ȃ) nanašajoč se na bezgavke: bezgavčna jetika / bezgavčen vrat bezgavkast ♪

   834 859 884 909 934 959 984 1.009 1.034 1.059  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA