Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (9.526-9.550)



  1.      kláfarski  tudi klafárski -a -o prid. (; á) pog., slabš. kvantarski: klafarske besede / spet poje klafarsko pesem
  2.      klafáški  -a -o prid. (á) pog., slabš. kvantarski: klafaške pesmi
  3.      klafáti  -ám nedov.) pog., slabš. 1. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: cele ure klafajo; klafa kot stara baba 2. kvantati: pijanci spet klafajo
  4.      klafédra  tudi klafêdra -e ž (ẹ̑; ) pog., slabš. grd, ponošen klobuk: nosi tisto klafedro s širokimi krajci
  5.      klaféta  tudi klafêta -e ž (ẹ̑; ) pog., slabš. grd, ponošen klobuk: prišel je umazan in s klafeto na glavi; nosil je preluknjano klafeto // klobuk sploh: snemite svojo klafeto, gospod
  6.      klafrníca  -e ž (í) star. klobuk, navadno s širokimi krajevci: na glavo si je dal klafrnico
  7.      kláftra  -e ž () 1. nekdaj dolžinska mera, 1,896 m: lopa je dolga kakih deset klafter; meri eno klaftro in pol ∙ ekspr. najrajši bi se pogreznil sto klafter globoko zelo me je sram 2. star. prostorninska mera, zlasti za drva, približno 4 m3: dobil je dve klaftri drv / meriti na klaftre
  8.      kláftrski  -a -o prid. () star. metrski: na dvorišču je stala skladovnica klaftrskih drv / delal je klaftrske korake zelo velike, dolge
  9.      klája  -e ž (á) živinska krma: dati klajo živini; klaja za konje, kravo; vreča klaje; slama za klajo / suha, zelena klaja
  10.      klájen  -jna -o prid. () agr., v zvezi klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor
  11.      klájnica  -e ž () redko krmna rastlina
  12.      klák  -a m () zastar. zložljivi cilinder: na glavi je nosil črn klak / prišli so v fraku in klaku
  13.      kláka  -e ž (ā) knjiž., ekspr. najeta skupina ljudi, ki v gledališču, na prireditvah ploska, žvižga: pevka je imela svojo klako / navdušena klaka ploskanje, žvižganje
  14.      kláma  -e ž (á) 1. nar. dremavica, omotica: vzdramiti se iz klame / popoldne je preležala v klami 2. ekspr. neroden, neumen človek: ne bodi takšna klama / kot psovka molči, klama klamasta
  15.      klámast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na klamo: bil je še ves klamast in nebogljen / molči, klama klamasta
  16.      klamáti  -ám nedov.) 1. ekspr. počasi, nerodno hoditi: nekaj delavcev je klamalo po poljski stezi; trudno klamati proti domu / klamal je brez cilja // redko hoditi, iti: moral je peš klamati več ur 2. nar. gorenjsko sanjati, blesti: vso noč je klamal o gamsu
  17.      klámav  -a -o prid. (á) ekspr. omotičen, mlahav: trop klamavih ovc / bili so že vsi klamavi
  18.      klámfa  -e ž () pog. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti klamfo v trama / železna klamfa; prim. penja, skoba
  19.      klámfarski  tudi klamfárski -a -o prid. (; á) pog., slabš. kvantarski: pojejo samo klamfarske popevke
  20.      klámfati  -am nedov. () nižje pog. sestavljati, zbijati: v prostem času rad kaj klamfa; pren., ekspr. to nalogo klamfam že ves mesec
  21.      klamfáti  -ám nedov.) pog., slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: kaj klamfaš neumnosti
  22.      klamotériti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) redko klamati: klamoteri po stopnicah / kaj pa si klamoteril po hosti hodil
  23.      klampáti  -ám nedov.) redko klamati: klampati v breg
  24.      klán  -a m () 1. zgod. skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki temelji na mitično sorodstvenem odnosu s svojim totemom: prepoved ženitve med pripadniki istega klana; pripadnik klana krokodila, orla 2. slabš. skupina ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja: pripada vplivnemu klanu
  25.      klánčast  -a -o prid. (á) ekspr. ki ima veliko klancev: pot je bila dolga in klančasta

   9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA