Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (9.484-9.508)


  1.      kislogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. čemeren, žalosten: kislogleda ženska ♪
  2.      kitájščina  -e ž (ȃ) kitajski jezik: uči se kitajščine; prevesti v kitajščino ♪
  3.      kítičnost  -i ž (í) lit. značilnost kitičnega: kitičnost ljudske pesmi ♪
  4.      kítnica  -e ž (ȋ) anat. kitna ovojnica: poškodovati si kitnico ♪
  5.      kitolòv  -óva m (ȍ ọ̄) lov na kite: kitolov se je zelo razvil s sodobnejšo tehniko ♪
  6.      kitolóvec  -vca m (ọ̑) 1. lovec na kite: bil je izkušen kitolovec 2. kitolovka: odpluti na kitolovcu ♪
  7.      kitolóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kitolov: kitolovno področje / kitolovna postaja / močne kitolovne vrvi ♪
  8.      kitolóvka  -e ž (ọ̑) manjša ladja, opremljena s harpuno: krov kitolovke / ladja kitolovka ♪
  9.      kitolóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kitolovce ali kitolov: kitolovska odprava / kitolovska ladja / kitolovsko leto ♪
  10.      kítov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kite: kitova tolšča; kitova jetra / kitovo olje ♪
  11.      kitovína  -e ž (í) kitovo meso: kos kruha in kitovine ♪
  12.      kítovka  -e ž (ȋ) samica kita: kitovka z mladičem ♪
  13.      kivéta  -e ž (ẹ̑) med. kovinska posodica, navadno iz več delov, za izdelavo kalupa zobnih protez ♪
  14.      kívi 1 -ja m (ȋ) zool. ptica s kratkim vratom in zakrnelimi perutmi, živeča v Novi Zelandiji, Apteryx: brezkrili kivi ♪
  15.      kívi 2 -ja m (ȋ) sad aktinidije: kupiti kilogram kivijev ♪
  16.      kivík  medm. (ȋ) posnema glas pribe ali nekaterih drugih ptic: kivik, kivik, se oglaša priba ♪
  17.      kivíkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom kivik: pribe so kivikale ♪
  18.      kízmet  in kísmet -a m (ȋ) po verovanju mohamedancev usoda: vdati se v kizmet ♪
  19.      kjántarica  -e ž (ȃ) pog. opletena trebušasta steklenica, ki drži približno 2 l: piti iz kjantarice / kjantarica vina ♪
  20.      kjanti  gl. chianti ♪
  21.      kjé  prisl. (ẹ̄) 1. izraža vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja: kje imate žogo? kje stanuješ? kdaj in kje je to bilo? ekspr. kje neki tiči? elipt. to se je zgodilo na Gorjancih ali kje menda na Gorjancih / neustalj.: kje hodiš tako dolgo? kod; od kje si doma? odkod / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kje so vrata; ne ve, kje naj začne; elipt. daleč, ne vem kje, se je oglasil krik 2. ekspr., navadno v zvezi s še, že izraža veliko krajevno ali časovno oddaljenost: kje so časi, ko sem hodil na lov; kje je še novo leto; kje je že to za nami; kje bom že jutri ob tem času 3. ekspr., navadno v zvezi z neki, pa izraža močno zanikanje, zavrnitev: kje ima pravico, da odloča sam; ali se res možiš? Oh, kje; da bi otrok ubogal, kje neki; mislite, da so počakali? Kje pa / ne grem v kino, kje pa imam čas; kje pa naj jaz to vem / pog. če se meni ni posrečilo, kje se bo tebi kako 4. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju: moral se je kje ustaviti; kje drugje bi to ne bilo mogoče; knjigo dobiš tam kje na polici; spet bo obležal kje v jarku / gledal je, da bi ga kje srečal; ekspr. če si kje dobrodošel, pri nas si; elipt. če kje, pri njem se dobi / morda si se v računu kje zmotil ● ekspr. samo za hrano gre pol plače, kje pa je še vse drugo veliko premalo se zasluži za vse potrebe; ekspr. ne ve, kje se ga glava drži zaradi preobilice dela, skrbi je popolnoma zmeden; pog. otroci se nimajo kje igrati nimajo prostora za igranje; ekspr. le kje imaš oči? ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; pog. kje sva že ostala? pri katerem delu, stavku besedila sva prenehala; o čem sva prej govorila; ekspr. kje vse sem že spraševal spraševal sem že v mnogih krajih; knjiž. kje je kaj kazalo (v knjigi); redko kje pa kje se oglaša kos tu pa tam; prim. bogve, kdove ♪
  22.      kjèr  in kjér prisl. (ȅ; ẹ̑) s členki izraža nedoločen, poljuben kraj: to se lahko zgodi kjer si že bodi; počakaj v hiši ali kjer si bodi; prim. kjerkoli, kjersibodi ♪
  23.      kjèr  in kjér vez. (ȅ; ẹ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, na katerem se dejanje dogaja: naj ostane, kjer je; odpelji jih tja, kjer ni nevarnosti; ni šla nikamor, kjer bi ga lahko srečala / napisal je članek, kjer govori o prometu v katerem; želel je videti hišo, kjer se je rodil v kateri / vrglo ga je v jarek, kjer je obležal in tam je obležal // za izražanje poljubnosti kraja, na katerem se dejanje dogaja: povsod, kjer se je ustavil, so ga zapodili; ekspr. shajata se, kadar in kjer se moreta ♪
  24.      kjèrkóli  in kjérkóli in kjèr kóli in kjér kóli prisl. (ȅ-ọ̑; ẹ̑-ọ̑) izraža nedoločnost, poljubnost kraja: napil se je v gostilni ali pri sosedih ali kjerkoli; tam je kmetijstvo naprednejše kakor kjerkoli v Evropi ♪
  25.      kjèrkóli  in kjérkóli in kjèr kóli in kjér kóli vez. (ȅ-ọ̑; ẹ̑-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, na katerem se dejanje dogaja: kjerkoli se ustaviš, povsod ga najdeš / ustavlja se v vsaki gostilni, kjerkoli imajo dobro vino v kateri ♪

   9.359 9.384 9.409 9.434 9.459 9.484 9.509 9.534 9.559 9.584  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA