Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (9.384-9.408) 
- kategorizírati -am dov. in nedov. (ȋ) razvrstiti v kategorije: kategorizirati ceste; kategorizirati šole po številu oddelkov / kategorizirati odgovore v konkretne in splošne razvrščati, deliti; publ. ni mogoče ene fakultete kategorizirati za pomembnejšo od druge imeti za, šteti za kategorizíran -a -o: kategorizirane ceste; nižje kategorizirana delovna mesta ♪
- katehét -a m (ẹ̑) rel. kdor poučuje verouk, zlasti duhovnik, veroučitelj: zborovanje katehetov / dobiti mladega duhovnika za kateheta ♪
- katehétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na katehetiko ali katehezo: katehetični obrazci; prevod katehetičnih besedil / katehetična razlaga zakramenta ♪
- katehizírati -am nedov. (ȋ) rel. poučevati verouk: pridigati in katehizirati ♪
- katéta -e ž (ẹ̑) geom. vsaka od stranic pravokotnega trikotnika, ki leži ostremu kotu nasproti: kvadrat nad kateto ♪
- katoličánka -e ž (ȃ) pripadnica katoliške vere: mati je bila katoličanka ♪
- katranírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. prepajati, mazati s katranom: katranirati železniške pragove 2. nar. zahodno asfaltirati: katranirati cesto katraníran -a -o: katraniran papir ♪
- kavaleríja -e ž (ȋ) star. konjenica: oddelek kavalerije ♪
- kavalírski -a -o prid. (í) nanašajoč se na kavalirje: kavalirski poklon; kavalirsko vedenje / oddolžil se jim je za njihovo kavalirsko dejanje / do žensk je zelo kavalirski / ekspr. dal je kavalirsko besedo / kavalirska čast kavalírsko prisl.: sobo je kavalirsko odstopil; z njim so ravnali kavalirsko ♪
- kavalírstvo -a s (ȋ) lastnosti ali ravnanje kavalirjev: moral se bo učiti kavalirstva / tega ne dela iz kavalirstva ♪
- kavalkáda -e ž (ȃ) knjiž. skupina jezdecev, zlasti v paradi: mimo se pomika kavalkada / kavalkada oficirjev / divja kavalkada jahanje, jezdenje // z rodilnikom velika količina, množina: kavalkada avtomobilov in drugih motornih vozil ♪
- kavárna -e ž (ȃ) gostinski lokal, kjer se streže zlasti s toplimi in mrzlimi pijačami ter slaščicami: odprli so novo kavarno; hodi v kavarno brat časopise; vse popoldneve je presedel v kavarni ♪
- kavárnar -ja m (ȃ) v nekaterih deželah lastnik, upravnik kavarne: bil je posestnik in kavarnar ♪
- kavárnica -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od kavarna: odprl je prijetno kavarnico // zastar. kavarna: rad zahaja v kavarnice ♪
- kavárniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kavarno: kavarniški prostori; kavarniške mize; kavarniška terasa / kavarniški gostje / kavarniški pogovor; kavarniško razpoloženje / slabš.: igra le osladne valčke in kavarniške popevke; gre za navadno kavarniško politiziranje ♪
- kavatína -e ž (ȋ) muz., v 18. in 19. stoletju kratka, preprosta pesem brez ponavljanja besed, stavkov, zlasti v operi: arije in kavatine ♪
- kaváz -a m (ȃ) zlasti v turškem okolju, nekdaj telesni stražar kake politične osebe, dostojanstvenika: prišel je v spremstvu kavaza // stražnik, stražar: na vsakem vogalu je stal kavaz ♪
- kávboj -a m (ȃ) v ameriškem okolju pastir na konju: skupina kavbojev / služil je za kavboja // tak pastir kot junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu: kavboj in šerif / otroci se igrajo indijance in kavboje ♪
- kavcírati -am dov. in nedov. (ȋ) žarg., trg. zaračunati kavcijo: steklenice smo vam kavcirali ♪
- kávelj -na in -vlja [vǝl] m (á) ekspr. sposoben, domiseln človek, navadno moški: ta je pa kavelj! kdo bi si mislil, da je tak kavelj // krepek, čvrst človek: čeprav je že star, je še zmeraj kavelj ♪
- kávica -e ž (á) ekspr. manjšalnica od kava: kavica bi se mi prilegla; piti kavico po kosilu / ste za kavico? bi pili kavo ♪
- kávljast -a -o prid. (á) podoben kavlju: ima ostre zobe in kavljast kljun / kavljasta oblika ♪
- kavráč -a m (á) ekspr., redko puran: jezijo se kakor kavrači nad rdečo ruto ♪
- kavterizírati -am nedov. in dov. (ȋ) med. uničevati tkivo z razžarjeno, segreto iglo ali z jedkimi kemikalijami; izžigati, jedkati: kavterizirati rano ♪
- kazálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kazanje: kazalni instrumenti ♦ elektr. kazalno območje območje merilnega instrumenta, na katerem se vidi merjena vrednost; lingv. kazalni zaimek zaimek, ki kaže na določeno osebo ali stvar, njeno lastnost, velikost ali vrsto; teh. kazalno steklo steklo, na katerem se vidi višina gladine v posodi ♪
9.259 9.284 9.309 9.334 9.359 9.384 9.409 9.434 9.459 9.484