Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (9.309-9.333)


  1.      kašíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kaširati: kaširanje lepenke / kaširanje slik / kaširanje rekvizitov ♪
  2.      kašírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. 1. prekrivati kaj s tanjšo plastjo papirja ali s folijo z lepljenjem; oblepljati, prelepljati: kaširati lepenko, platnice / kaširati z okrasnim papirjem // z lepilom pritrjevati na močnejšo podlago: kaširati lepak na lepenko; kaširati sliko, zemljevid 2. izdelovati, oblikovati kaj z lepljenjem plasti papirja na model: kaširati glavice lutk / kaširati rekvizite kašíran -a -o: kaširana lepenka; kaširana pločevina ♪
  3.      kašljáč  -a m (á) slabš. kdor (pogosto) kašlja: bledi kašljač ♪
  4.      kašljáj  -a m (ȃ) sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: z nekaj kašljaji je spravil koščico iz grla ♪
  5.      kášljanje  -a s (ȃ) glagolnik od kašljati: kašljanje je motilo govornika; pomodreti od kašljanja; pritajeno kašljanje / kašljanje brzostrelk ♪
  6.      kášljati  -am nedov. (ȃ) 1. sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku: zaradi dima je kašljala; utihnil je, dokler niso nehali kašljati; krčevito, pritajeno kašljati / otrok ne sme na igrišče, ker kašlja / iz zadrege se je prestopal in kašljal pokašljeval / pog. kašlja kri izkašljuje ∙ šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjo 2. ekspr. dajati kašljanju podobne glasove: motor je začel kašljati in hropsti; črno žrelo topa je strašno kašljalo kašljáje: kašljaje se je oblačil kašljajóč -a -e: kašljajoči bolniki ♪
  7.      kašljàv  -áva -o in kášljav -a -o prid. (ȁ á; ā) ekspr. ki (pogosto) kašlja: kašljav bolnik; kašljav starček ♪
  8.      kašljávec  in kášljavec -vca m (ȃ; ā) ekspr. kdor (pogosto) kašlja: kašljavci in nahodneži ♪
  9.      kašmír  -ja in -a tudi kášmir -ja in -a m (ȋ; ȃ) tekst. mehka tkanina iz dlak kašmirske koze: ruta iz dragocenega kašmirja // zelo mehka tkanina, navadno iz volne ali svile: izdelovati kašmir / obleka iz kašmirja ♪
  10.      kašmírka  -e ž (ȋ) koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije: gojiti kašmirke zaradi volne ♪
  11.      kašmírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kašmir: kašmirska tkanina / kašmirska volna dlaka kašmirske koze ● kašmirska koza koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije ◊ tekst. kašmirski šal zelo mehek šal, sešit iz majhnih pletenih krpic iz kašmirske volne ♪
  12.      kášnat  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kašo: kašnati žganci; kašnate klobase / skleda je bila vsa kašnata / kašnata hruška / kašnat sneg kašast ♪
  13.      kášnica  -e ž (ȃ) nar. vzhodnoštajersko krvavica: kašnice s kislim zeljem ♪
  14.      kášta  -e ž (ȃ) 1. star. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: peljati koga v kašto / izprazniti kašte 2. redko skladovnica (žaganega lesa), kopa: narediti kašto / zložiti deske v kašte 3. nar. obtežilni kamen (stiskalnice): Marsikje so plesali, ko so zmetali grozdje v naloženi koš in obesili kašto (I. Koprivec) ◊ grad. objekt, zložen navadno iz betonskih ali lesenih kosov in zapolnjen s kamenjem, zlasti za utrjevanje bregov ♪
  15.      kaštél  -a m (ẹ̑) navt. dvignjeni del prednjega dela premca s prostori za mornarje ali ladijske vrvi: streljati iz kaštela; biti na kaštelu, v kaštelu ♪
  16.      kašúbščina  -e ž (ȗ) lingv. severozahodna skupina poljskih narečij ♪
  17.      kata...  ali káta... predpona v sestavljenkah (ȃ) za izražanje česa spodaj, pod: katatermometer, katastopnja; katapult ♪
  18.      kátadiópter  -tra m (ȃ-ọ́) avt. svetlobni odbojnik ♪
  19.      katafálk  -a m (ȃ) oder, na katerega se položi krsta z mrličem ob pogrebnih svečanostih: prenesti krsto iz mrliške vežice na katafalk; govoriti ob katafalku / redko položiti pokojnika na katafalk v avli gledališča na mrtvaški oder ♦ rel. črno pregrnjen oder v cerkvi ob obredu za pokojnika ♪
  20.      kataklízma  -e ž (ȋ) knjiž. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju: uničenje vsega živega v strahotni kataklizmi; vesoljska kataklizma; izginotje Atlantide zaradi kataklizme na zemeljski skorji / ekspr. šele čez nekaj časa po kataklizmi se je prebivalstvo zavedelo nesreče po hudi katastrofi ♪
  21.      katakómbe  -kómb ž mn. (ọ̑) podzemeljski hodniki z grobovi zlasti prvih kristjanov: katakombe ležijo, se razprostirajo pod mestom; ogledati si rimske katakombe; zbiranje kristjanov v katakombah / ekspr. delavci so se razkropili po katakombah rudnika rovih, hodnikih; pren., pesn. romati po tihih katakombah srca ♪
  22.      katakómbski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na katakombe: katakombski mučenci ♦ um. katakombsko slikarstvo starokrščansko slikarstvo, značilno za katakombe ♪
  23.      kataléktičen  -čna -o prid. (ẹ́) lit., v zvezi katalektični verz verz z nepopolno zadnjo stopico ♪
  24.      katalénščica  -e ž (ẹ̑) nar. krizantema: Po zapuščenih vrtovih so vzcvetele katalenščice (M. Kranjec) ♪
  25.      katalepsíja  -e ž (ȋ) mišična otrdelost kot psihomotorno bolezensko znamenje: pojav katalepsije pri bolniku ♪

   9.184 9.209 9.234 9.259 9.284 9.309 9.334 9.359 9.384 9.409  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA