Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (9.301-9.325)


  1.      kášast  -a -o prid. (á) ki je po sestavi, obliki podoben kaši: uživati kašasto hrano / kašasta snov ♦ agr. kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev ♪
  2.      kášča  -e ž (á) prostor ali stavba za shranjevanje žita: nositi žito v kaščo; lesena, zidana kašča ◊ zgod. kašča v fevdalizmu shramba za naturalne dajatve podložnikov ♪
  3.      káščar  -ja m (ȃ) zgod., v fevdalizmu upravnik shrambe za naturalne dajatve podložnikov: kaščar in mestni sodnik ♪
  4.      kášelj  -šlja m (á) sunkovito, glasno izdihavanje zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: premagovati, zadrževati kašelj; draži ga h kašlju, na kašelj; krčevit, močen kašelj / kašelj ga duši; med govorjenjem ga je napadel kašelj je začel kašljati / nastop kašlja zaradi prehlada / lajajoči kašelj zelo glasen in suh; suhi kašelj brez izmečka; vlažni kašelj z izmečkom ♦ med. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih ♪
  5.      kašelót  -a m (ọ̑) zool. roparski kit z zelo veliko štirioglato glavo, Physeter catodon ♪
  6.      kášen  -šna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kašo: kašni lonec ♦ agr. kašno žito žito, ki se navadno stopa, lušči in uporablja za kašo ♪
  7.      kašêr  -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja s kaširanjem: gledališče išče kašerje in mizarje ♪
  8.      kášica  -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od kaša: skuhati kašico / drobna kašica ♪
  9.      kašíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kaširati: kaširanje lepenke / kaširanje slik / kaširanje rekvizitov ♪
  10.      kašírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. 1. prekrivati kaj s tanjšo plastjo papirja ali s folijo z lepljenjem; oblepljati, prelepljati: kaširati lepenko, platnice / kaširati z okrasnim papirjem // z lepilom pritrjevati na močnejšo podlago: kaširati lepak na lepenko; kaširati sliko, zemljevid 2. izdelovati, oblikovati kaj z lepljenjem plasti papirja na model: kaširati glavice lutk / kaširati rekvizite kašíran -a -o: kaširana lepenka; kaširana pločevina ♪
  11.      kašljáč  -a m (á) slabš. kdor (pogosto) kašlja: bledi kašljač ♪
  12.      kašljáj  -a m (ȃ) sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: z nekaj kašljaji je spravil koščico iz grla ♪
  13.      kášljanje  -a s (ȃ) glagolnik od kašljati: kašljanje je motilo govornika; pomodreti od kašljanja; pritajeno kašljanje / kašljanje brzostrelk ♪
  14.      kášljati  -am nedov. (ȃ) 1. sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku: zaradi dima je kašljala; utihnil je, dokler niso nehali kašljati; krčevito, pritajeno kašljati / otrok ne sme na igrišče, ker kašlja / iz zadrege se je prestopal in kašljal pokašljeval / pog. kašlja kri izkašljuje ∙ šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjo 2. ekspr. dajati kašljanju podobne glasove: motor je začel kašljati in hropsti; črno žrelo topa je strašno kašljalo kašljáje: kašljaje se je oblačil kašljajóč -a -e: kašljajoči bolniki ♪
  15.      kašljàv  -áva -o in kášljav -a -o prid. (ȁ á; ā) ekspr. ki (pogosto) kašlja: kašljav bolnik; kašljav starček ♪
  16.      kašljávec  in kášljavec -vca m (ȃ; ā) ekspr. kdor (pogosto) kašlja: kašljavci in nahodneži ♪
  17.      kašmír  -ja in -a tudi kášmir -ja in -a m (ȋ; ȃ) tekst. mehka tkanina iz dlak kašmirske koze: ruta iz dragocenega kašmirja // zelo mehka tkanina, navadno iz volne ali svile: izdelovati kašmir / obleka iz kašmirja ♪
  18.      kašmírka  -e ž (ȋ) koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije: gojiti kašmirke zaradi volne ♪
  19.      kašmírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kašmir: kašmirska tkanina / kašmirska volna dlaka kašmirske koze ● kašmirska koza koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije ◊ tekst. kašmirski šal zelo mehek šal, sešit iz majhnih pletenih krpic iz kašmirske volne ♪
  20.      kášnat  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kašo: kašnati žganci; kašnate klobase / skleda je bila vsa kašnata / kašnata hruška / kašnat sneg kašast ♪
  21.      kášnica  -e ž (ȃ) nar. vzhodnoštajersko krvavica: kašnice s kislim zeljem ♪
  22.      kášta  -e ž (ȃ) 1. star. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: peljati koga v kašto / izprazniti kašte 2. redko skladovnica (žaganega lesa), kopa: narediti kašto / zložiti deske v kašte 3. nar. obtežilni kamen (stiskalnice): Marsikje so plesali, ko so zmetali grozdje v naloženi koš in obesili kašto (I. Koprivec) ◊ grad. objekt, zložen navadno iz betonskih ali lesenih kosov in zapolnjen s kamenjem, zlasti za utrjevanje bregov ♪
  23.      kaštél  -a m (ẹ̑) navt. dvignjeni del prednjega dela premca s prostori za mornarje ali ladijske vrvi: streljati iz kaštela; biti na kaštelu, v kaštelu ♪
  24.      kašúbščina  -e ž (ȗ) lingv. severozahodna skupina poljskih narečij ♪
  25.      kata...  ali káta... predpona v sestavljenkah (ȃ) za izražanje česa spodaj, pod: katatermometer, katastopnja; katapult ♪

   9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA