Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (9.226-9.250)



  1.      kartográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na kartografe ali kartografijo: kartografska metoda / kartografski znaki / kartografska projekcija projekcija ukrivljene zemeljske površine na ravno ploskev karte / kartografski oddelek, zavod / kartografski risar risar kart
  2.      kartográm  -a m () geogr. na karti, zemljevidu z osnovnimi topografskimi oznakami grafično prikazani statistični podatki: tekst dopolnjujejo kartogrami; kartogram gostote naseljenosti
  3.      kartón  -a m (ọ̑) 1. papirni izdelek iz več plasti z enako ali različno mešanico vlaken, navadno tanjši in kvalitetnejši od lepenke: izdelovati karton; škatlica iz kartona / embalažni karton; karton za mape, razglednice 2. kos trdega papirja, navadno z rubrikami, s podatki za evidenco: izločiti karton iz kartoteke; vložiti karton / garancijski karton; karton tehničnega pregleda vozila 3. žarg. papirnata škatla: zlagati prazne kartone na kup / knjigo prodajajo v ličnem zaščitnem kartonu / prinesel je karton grozdja ◊ papir. dupleks karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi; dvoplastni karton iz dveh plasti, ki sta obe iz enake snovi; dvoplastni valoviti karton iz ene ravne in ene valovite plasti, ki sta zlepljeni v suhem stanju; fascikel karton; um. karton risba v originalni velikosti kot osnova zlasti za izdelavo freske, večje slike
  4.      kartónast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz kartona: kartonasta škatla
  5.      kartonáža  -e ž () tovarna, delavnica predmetov iz kartona, lepenke: delavci v kartonaži // ekspr., redko izdelki iz kartona, lepenke: na podsteršju se je nabralo veliko kartonaže
  6.      kartonážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na kartonažo: kartonažni delavci / kartonažna tovarna / kartonažni izdelki; kartonažna embalaža ♦ papir. kartonažna lepenka lepenka za kartonažne izdelke
  7.      kartonažêr  -ja m () izdelovalec predmetov iz kartona, lepenke: delovno mesto kvalificiranega kartonažerja
  8.      kartónček  -čka m (ọ̑) 1. kos trdega papirja, navadno z rubrikami, s podatki za evidenco: vzeti kartonček iz kartoteke 2. manjšalnica od karton 3: kupiti kartonček kamilic
  9.      kartonírati  -am nedov. in dov. () obrt. spenjati (natisnjene) pole v kartonske platnice s platnenim hrbtom: tisoč izvodov knjige so kartonirali kartoníran -a -o: kartonirana knjiga
  10.      kartónka  -e ž (ọ̑) žarg. manjša posoda iz kartona za pijače in tekoča živila: proizvodnja kartonk / vino v kartonkah
  11.      kartónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na karton: kartonski sod; kartonska škatla / kartonski stroj
  12.      kartotéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kartoteko: pregledati kartotečne sezname / kartotečni listek; kartotečna škatla / kartotečni sistem ♦ adm. kartotečni jezdec predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje
  13.      kartotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka listkov, kartončkov s kakimi podatki: izpopolniti kartoteko; kartoteka članov; kartoteka knjig in revij / vpisati v kartoteko / voditi kartoteko
  14.      kartulár  -ja m (á) zgod. zbirka prepisov listin kakega prejemnika: pleterski kartular
  15.      kartúša  -e ž () 1. um. okviru podoben arhitekturni okras, navadno nad portalom: baročna kartuša 2. voj., nekdaj posoda za smodnik, ki se nosi ob pasu
  16.      kartuzíja  tudi kartúzija -e ž (; ú) samostan kartuzijanskega reda: kartuzija v Pleterjah
  17.      kartuziján  -a m () menih reda, imenovanega po samostanu Cartusia: stroga pravila kartuzijanov
  18.      kartuzijánec  -nca m () menih reda, imenovanega po samostanu Cartusia: pleterski kartuzijanci
  19.      kartuzijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na kartuzijan(c)e: kartuzijanski samostan / kartuzijanski red
  20.      kárželj  -žlja tudi -na [žǝl] m (á) užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom: nabirati jurčke in karžlje
  21.      kás  -a m () vet. hiter tek konja, pri katerem se istočasno premikata diagonalna para nog: kas je konja utrudil / pognati v kas; jahati v kasu
  22.      kása  -e ž () pog. blagajna: izprazniti kaso; ključ od kase / imeti skupno kaso
  23.      kasácija  -e ž (á) jur., v nekaterih deželah razveljavitev sodne odločbe, ki jo izvrši kasacijsko sodišče: kasacija sodbe // kasacijsko sodišče
  24.      kasacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na kasacijo: kasacijska pritožba / kasacijsko sodišče v nekaterih deželah sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč
  25.      kasáč  -a m (á) vet. dirkalni konj, ki tekmuje v kasu: vzgajati kasače; tekmovanje kasačev / ameriški kasač

   9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA