Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (909-933)


  1.      beséden  -dna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na besedo: besedni pomen; besedni red / besedna družina; besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu; besedna komika; besedna šala / besedni boj ostra debata, polemika ♦ lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; besedna zveza zveza dveh ali več besed; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; besedna umetnost umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik 2. zastar. gostobeseden, zgovoren: naenkrat je postal ves beseden ♪
  2.      besédica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od beseda: kratka, neznatna besedica / rad uporablja ljubkovalne besedice; napisal je nekaj besedic o tem / ed. niti besedice ni črhnil, ni zinil, ni spregovoril; niti z besedico, z eno samo besedico ni omenil tega; z najmanjšo besedico ni namignil na to / rada sliši take besedice; mile, prijazne besedice ● pog., ekspr. niti besedice ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel; niti besedice mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim; ekspr. niti besedice ti ne verjamem prav ničesar; ekspr. odšel je brez besedice ne da bi komu kaj povedal; ekspr. ponovil je vse do besedice prav vse; ekspr. niti besedice več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; ekspr. nikomur niti besedice! ne povej nikomur nič o tem ♪
  3.      besedíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. gostobeseden, zgovoren: bil je besedičen, a ne sladkobeseden / besedična branjevka jezikava ♪
  4.      besedíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od besedičiti: ni mi do besedičenja; nepotrebno besedičenje; to je prazno besedičenje užaljenih puhloglavcev ♪
  5.      besedíčiti  -im nedov. (í ȋ) redko govoričiti: besedičiti o skupnih interesih; tjavdan besedičiti ♪
  6.      besedíčnost  -i ž (ȋ) ekspr. gostobesednost, zgovornost: neukrotljiva besedičnost dečkov; ženska besedičnost / jo bo že minila njena besedičnost jezikavost ♪
  7.      besedílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na besedilo: besedilne sestavine ♦ šol. besedilna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva; tekstna naloga ♪
  8.      besedílo  -a s (í) 1. z določenimi besedami izražene misli: popravljati, spreminjati besedilo; sestaviti dokončno besedilo predloga; napačno razlagati zakonsko besedilo / vezno besedilo pri recitacijskem večeru // napisano delo: komentirati, študirati stara besedila; dramsko besedilo 2. iz besed sestoječi del v knjigi, publikaciji: v knjigi je več slik kot besedila; nečitljivo besedilo; delo obsega čez šeststo strani besedila // besedni del v glasbenem delu: melodijo si je zapomnil, besedilo pa je pozabil / pesem je uglasbil na besedilo Simona Gregorčiča ♪
  9.      besediloslóvje  -a s (ọ̑) lingv. nauk o splošnih lastnostih besedila in o vrstah besedil: ukvarjati se z besediloslovjem ♪
  10.      besedíšče  -a s (í) besedni zaklad: bogatiti besedišče z novimi besedami / otrokovo besedišče; Prešernovo besedišče; besedišče tragedije ♪
  11.      besédnik  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor govori komu v korist; zagovornik: izbral ga je za svojega besednika; tu stojim, da se dolžim in branim, sam svoj tožnik in sam besednik svoj (W. Shakespeare - O. Župančič) ♦ jur. besednik v fevdalizmu nepoklicni zastopnik stranke na sodišču 2. govornik: bil je izbran za besednika pri pogrebu / med nami je malo dobrih besednikov / otroci so ponavadi neugnani besedniki 3. kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor: besednik revolucije / narodov besednik ♪
  12.      besedotvórje  -a s (ọ̑) lingv. tvorjenje in sestava besed: odkrivati zakone besedotvorja // nauk o tem ♪
  13.      besnênje  -a s (é) glagolnik od besneti: preklinjanje in besnenje / besnenje orkana ♪
  14.      bestiálnost  -i ž (ȃ) ekspr. živalska okrutnost, zverinstvo: brutalnost in bestialnost; bestialnost fašističnih zavojevalcev ♪
  15.      bêštija  in béštija -e ž (ē; ẹ̄) pog. 1. velika divja žival; zver: požrešna beštija / ekspr. odpelji mulo, te beštije ne maram več videti 2. ekspr. surov, zloben človek: tista beštija pretepa otroke; to so beštije, ti ljudje / kot psovka molči, beštija; ti beštija ti; kot kletvica beštija, sem jaz kriv? ♪
  16.      bèt  -à in -a [bǝt] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀) 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: drvar je vzel s seboj sekiro in bet / uporniki so se oborožili z beti; neumen ko bet 2. peclju podoben del gobe: jurčki imajo bet in klobuk ● enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno ♪
  17.      béta  -e ž, tudi neskl. (ẹ̑) druga črka grške abecede: beta [β], gama, delta béta neskl. pril. drugi po vrsti: stranica nasproti kota beta ◊ fiz. žarki beta in beta žarki elektroni, ki jih oddajajo mnoge radioaktivne snovi pri razpadanju ♪
  18.      bètast  -a -o [bǝt] prid. (ǝ̀) podoben betu: betast cvet, izrastek ♪
  19.      betatrón  -a m (ọ̑) fiz. naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in proizvodnjo zelo trdih rentgenskih žarkov: elektronski betatron ♪
  20.      bètec  -tca in betèc -tcà [bǝt] m (ǝ̏; ǝ̏ ȁ) betič: lesen betec ♪
  21.      bêteg  -éga m (ē ẹ́) nar. vzhodno bolezen: beteg me muči / veliki beteg ga meče božjast ♪
  22.      betèk  -tkà in bètek -tka [bǝt] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̏) zastar. stegno (pri pticah) ♪
  23.      bétel  -a m (ẹ̑) 1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela 2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel; od betela rdeča slina; neskl. pril.: betel palma areka ♪
  24.      bételov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na betel: betelov list / betelov oreh ♪
  25.      betev  gl. betva ♪

   784 809 834 859 884 909 934 959 984 1.009  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA