Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (8.901-8.925)


  1.      kantínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kantino: kantinska baraka / ekspr. kantinske cene ♪
  2.      kantón  -a m (ọ̑) 1. v Franciji manjša upravna enota: departmaji in kantoni // v Švici federalna enota: pravice kantonov 2. pog. obcestni kamen, smernik: sesti na kanton ob cesti; zaleteti se v kanton ◊ zgod. upravna enota v Ilirskih provincah, manjša od distrikta ♪
  3.      kantonálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanton: kantonalna uprava / kantonalna zastava ♪
  4.      kantónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kanton: kantonska oblast / kantonski kamen obcestni kamen, smernik ♪
  5.      kántor  -ja m (ȃ) nekdaj pevec, ki začenja in vodi petje v cerkvi: bil je kantor in skladatelj ♪
  6.      kántorski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. tak kot pri Cankarjevem Kantorju: kantorska brezobzirnost ♪
  7.      kántorstvo  -a s (ȃ) knjiž. lastnosti, kakršne je imel Cankarjev Kantor: nemoralnost in kantorstvo ♪
  8.      kántovec  -vca m (ȃ) filoz. pristaš kantovstva ♪
  9.      kántovstvo  -a s (ȃ) filoz. Kantova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: Plehanov je kritiziral kantovstvo ♪
  10.      kanú  -ja m (ȗ) 1. lahek, na obeh koncih navzgor upognjen čoln s kratkim veslom, ki ima eno lopato: voziti se s kanujem // šport. športno veslanje s takim čolnom: tekmovanje v kanuju na divjih vodah / prvak v kanuju 2. lahek, odprt indijanski čoln iz drevesne skorje, z veslom, ki ima eno lopato: poslikani bojni kanuji ♪
  11.      kanuíst  -a m (ȋ) šport. športnik, ki goji veslanje s kanujem: na tekmovanju sodelujejo najboljši kanuisti; kajakaši in kanuisti ♪
  12.      kánvas  -a m (ȃ) šport. telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir, prožna ponjava ♪
  13.      kaolín  -a m (ȋ) petr. glina najboljše vrste, ki se uporablja za izdelavo porcelana: pridobivati kaolin / separacija kaolina ♪
  14.      kaolínast  -a -o prid. (ȋ) petr. ki vsebuje kaolin: kaolinasta mešanica; kaolinasta zemlja / kaolinasta posoda iz kaolina ♪
  15.      kaolinít  -a m (ȋ) min. rudnina aluminijev silikat s hidroksilno skupino in vodo: plavljeni, surovi kaolinit ♪
  16.      kaolínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kaolin: kaolinska keramika / kaolinska glina ♪
  17.      káos  -a m (ȃ) 1. knjiž. velik nered, zmeda: v mestu je bil popoln kaos; najti izhod iz kaosa / gospodarski, idejni, politični kaos / kaos glasov 2. po nazoru starih Grkov neizmeren prazen prostor, iz katerega je nastal svet: kaos in kozmos ♪
  18.      kaótičen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. zelo neurejen, zmeden: kaotične razmere / kaotična doba / kaotično duševno stanje ♪
  19.      kaótičnost  -i ž (ọ́) knjiž. velika neurejenost, zmedenost: kaotičnost gospodarstva / kaotičnost svetovnega nazora ♪
  20.      káp  -a m, mn. tudi kapóvi (ȃ) 1. najnižji rob strehe, s katerega se odteka voda: popraviti kap / s kapa je kapljalo / strešni kap // nav. ekspr. voda, kapljajoča, odtekajoča s strehe, z drevesa: mlada stebla je uničil kap / kap bije zid 2. napušč, pristrešek: hiša ima širok kap / pod kapom so se sušile deske ● ekspr. pijanca so postavili pod kap s silo so ga spravili ven; ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo ◊ agr. gnojiti drevo pod kapom na koncu korenin ♪
  21.      káp 1 -í ž (ȃ) naglo prenehanje delovanja življenjsko pomembnih organov zaradi krvavitve ali zamašitve žile: zdraviti se zaradi kapi / kap ga je zadela / umreti za kapjo ∙ ekspr. kap me bo (zadela) od presenečenja zelo sem presenečen ♦ med. možganska kap naglo prenehanje delovanja možganov zaradi krvavitve ali zamašitve žile; srčna kap; vročinska kap ♪
  22.      káp 2 -í ž (ȃ) redko kap m: popraviti kap / stala je pod kapjo in čakala, da bo nehalo deževati ♪
  23.      kápa  -e ž (á) 1. pokrivalo brez krajevcev, navadno mehko: potegniti, potisniti si kapo čez ušesa; pokriti se s kapo; krznena, žametna kapa; kapa iz moherja / kuharja v visokih belih kapah / kopalna, plavalna kapa; škofovska kapa mitra; vojaška kapa; kapa s ščitkom / kot kletvica kapa kosmata, tega pa nisem vedel ∙ ekspr. hrib ima kapo oblak zakriva vrh hriba; pog., ekspr. ta ga ima pod kapo je vinjen 2. rabi se samostojno ali s prilastkom kapi podobna priprava ali del priprave: kapa električnega zvonca; kapa pri žganjarskem kotlu / sušilna kapa priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las ◊ arhit. češka kapa plitev obok, sestavljen iz delov, ki se bočijo nad vsako posamezno steno; avt. razdelilna kapa ♪
  24.      kapacitéta  -e ž (ẹ̑) 1. sposobnost vsebovati, sprejeti kaj vase, zlasti v večji količini, zmogljivost: imeti kapaciteto; majhna, velika kapaciteta; kapaciteta skladišča je tisoč kubičnih metrov / kapaciteta ceste, pristanišča; kapaciteta ladje nosilnost; pren. umska kapaciteta // sposobnost obrata, tovarne, da naredi, proizvede določeno količino izdelkov: kuhinja je povečala svojo kapaciteto / premogovnik dela s polno kapaciteto 2. mn., publ., navadno s prilastkom vse razpoložljive naprave, sredstva, ki kot celota služijo za opravljanje kake dejavnosti: gostinske, industrijske, predelovalne kapacitete; izkoriščanje, rekonstrukcija obstoječih kapacitet / hotel je oddal vse proste kapacitete 3. ekspr. kdor zelo obvlada kako področje, zlasti znanstveno: on je velika kapaciteta; pri raziskavah sodelujejo same znane kapacitete; kapaciteta za biologijo ◊ elektr. kapaciteta akumulatorja sposobnost akumulatorja, izražena v množini elektrine, ki jo lahko odda; gozd. kapaciteta tal za vodo sposobnost tal, da sprejmejo in zadržijo vodo; med. vitalna kapaciteta pljuč dihalna sposobnost pljuč, izražena v količini zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu ♪
  25.      kapacitíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kapacitivnost: kapacitivna upornost ♪

   8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA