Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (8.634-8.658) 
- kalokagatíja -e ž (ȋ) pri starih Grkih idealna skladnost med lepim in dobrim ♪
- kalomél -a m (ẹ̑) kem. živosrebrov klorid: uporaba kalomela v zdravilstvu ♪
- kalónce prisl. (ọ̑) nar. tolminsko, navadno pri prenašanju človeka na hrbtu ali na plečih; štuporamo: nesti otroka kalonce ♪
- kalòp -ôpa m, mest. ed. tudi kalópu (ȍ ó) pog. zelo hiter tek, zlasti pri konju; galop: kalop je konja utrudil / pognati konja v kalop // ekspr., v prislovni rabi izraža veliko hitrost, naglico: zlezel je ven in (v) kalop na policijo ♪
- kalóričen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kalorije: kalorična jed; prehrana mora biti kalorična in hranilna / kalorična vrednost hrane vrednost hrane, merjena glede na energijo, potrebno za opravljanje bioloških funkcij in obstoj organizma / premog je zelo kaloričen ♦ elektr. kalorična elektrarna termoelektrarna; teh. kalorična vrednost goriva kurilna vrednost goriva ♪
- kalóričnost -i ž (ọ́) kalorična vrednost: skrbeti za zadostno kaloričnost prehrane; nizka kaloričnost ♦ teh. kaloričnost zemeljskega plina kurilnost ♪
- kalorifêr -ja m (ȇ) teh. električna priprava, iz katere piha topel zrak za ogrevanje prostorov: sobni kalorifer ♪
- kaloríja -e ž (ȋ) enota za merjenje toplote: dnevni obrok hrane znaša 2.400 kalorij / ta premog ima 4.500 kalorij / meriti v kalorijah ♦ fiz. mala kalorija; velika kalorija kilokalorija // ekspr. (kalorična) hrana: preveč kalorij si si naložil na krožnik ♪
- kaloríjski -a -o prid. (ȋ) redko kaloričen: kalorijska vrednost živila ♪
- kalórika -e ž (ọ́) fiz. nauk o toploti: poglavja iz kalorike ♪
- kaloriméter -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje toplote: poskus s kalorimetrom / vodni kalorimeter ♪
- kalorimetríja -e ž (ȋ) fiz. nauk o merjenju toplote ♪
- kalóta -e ž (ọ̑) 1. arhit. polkrogelni del kupole: mogočna kalota cerkvene kupole 2. grad. zidani obok v predoru: zidati kalote s kamnom ◊ anat. (lobanjska) kalota lobanjski svod ♪
- kálovnica -e ž (á) redko klano poleno, navadno dolgo; cepanica: skladovnica kalovnic ♪
- kálpak in kalpák -a m (ȃ; ā) 1. v tatarskem okolju krzneno pokrivalo, kučma: kalpak iz ovčje kože 2. v nekaterih deželah, nekdaj okrašena kučma pri narodni noši ali uniformi: kalpak z orlovim peresom ♪
- kalumét -a m (ẹ̑) knjiž., pri Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; pipa miru: prižgati kalumet ♪
- kalúp -a m (ȗ) 1. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: izdelovati kalupe; leseni, mavčni kalupi; kalup v tleh / vlivati v kalup / kalup za zidake ♦ teh. peščeni kalup 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse kalupe / verze je hotel preliti v neki metrični kalup / hotel jo je oblikovati po svojem kalupu ♪
- kalúpar -ja m (ȗ) teh. delavec, ki izdeluje (livarske) kalupe: ročni kalupar / livar kalupar ♪
- kalupárna -e ž (ȃ) teh. delavnica, obrat za izdelovanje kalupov: strojna kaluparna ♪
- kalúpen -pna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kalup: kalupni izdelek / kalupna umetnost ♪
- kálus -a m (ȃ) med. tkivo, ki se razvije na zlomljenem delu kosti: vezivni kalus // agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjeni ploskvi stebla ali veje ♪
- kalúža -e ž (ú) 1. redko luža, mlaka: pasti, stopiti v kalužo; blatna, motna kaluža 2. navt. prostor pri dvojnem ladijskem dnu, v katerem se nabira voda: črpati vodo iz kaluže ♪
- kalúžast -a -o prid. (ú) redko poln luž, kaluž: razmočena in kalužasta cesta ♪
- kalúžati se -am se nedov. (ū ȗ) slabš., redko kopati se, navadno v luži, mlaki, blatu: divji prašiči so se kalužali in čohali ob drevesa ♪
- kalúžen -žna -o prid. (ū) redko kalen, umazan: kalužna voda ♪
8.509 8.534 8.559 8.584 8.609 8.634 8.659 8.684 8.709 8.734 
