Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (859-883)

859.      bédnost  -i ž (ẹ́) značilnost bednega: bednost zaslužka / bednost takih izgovorov / spregledal je njegovo moralno bednost // redko beda: pogreznil se je v brezmejno bednost ♪
860.      bédnosten  -tna -o prid. (ẹ́) v zvezi s sklad, fond, v stari Jugoslaviji namenjen omiljenju socialne stiske: bednostni sklad ♪
861.      bêdrnat  -a -o in bedrnàt -áta -o prid. (ē; ȁ ā) ki ima debela stegna: bedrnato dekle ♪
862.      begálnica  -e ž (ȃ) čeb. priprava, ki omogoča čebelam odlet iz panja, vrnitve pa ne ♪
863.      bégoma  prisl. (ẹ̑) redko v begu, z bežanjem: begoma se umikati ♪
864.      begúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na begunce: begunsko taborišče / begunska vlada vlada, ki zaradi okupacije ali izgube oblasti v državi deluje v tujini ♪
865.      békati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) beketati: ovca beka ♪
866.      békovje  -a s (ẹ́) bekovo šibje: naročaj bekovja / bekovje okoli jezera bekova drevesa, beke ♪
867.      bélcen  -a -o [lcǝn tudi u̯cǝn] prid. (ẹ̑) ljubk. bel: belceni labodki; belcena roka ♪
868.      beletrístika  -e ž (í) umetniška literatura, leposlovje: izdajati beletristiko / poljudna beletristika ♪
869.      belíca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek 1. belkasta žival: kokoš belica 2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica 3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho ◊ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica ♪
870.      belíčnik  -a m (ȋ) 1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike 2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov ♪
871.      belíčnost  -i ž (ȋ) biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste; albinizem: delna, popolna beličnost ♪
872.      belíkati se  -am se nedov. (ȋ) ekspr. belo odsevati, bleščati se: hiše se belikajo izza drevja ♪
873.      belílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na belilo: soboslikarji uporabljajo različna belilna sredstva / belilni postopek v tekstilni tovarni; belilni stroj ♪
874.      belílnica  -e ž (ȋ) tovarniški obrat za beljenje (tkanin): tovarna gradi novo belilnico / belilnice in barvarne ♪
875.      belílnik  -a m (ȋ) obrt. čopič za beljenje z beležem ♪
876.      belílo  -a s (í) 1. belo barvilo: prekriti z belilom ♦ kem. cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo 2. sredstvo, ki naredi kaj bolj belo ali razbarva: beliti perilo z belilom / uporabljati belilo za lase; proizvodnja belil ♪
877.      belín  -a m (ȋ) 1. dnevni metulj z belimi krili: nad njivo leti belin ♦ zool. glogov, kapusov belin 2. redko albin ♪
878.      belína  -e ž (í) 1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline; čista, mlečna, snežna belina; belina obraza, rjuhe, stene 2. redko kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirju ◊ agr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju ♪
879.      belínček  -čka m (ȋ) manjšalnica od belin: nad cvetom je poplesaval belinček ♪
880.      belívski  -a -o (ȋ) pridevnik od belivec: belivsko orodje ♪
881.      béljenje ² -a s (ẹ́) glagolnik od beliti²: beljenje žgancev ♪
882.      belobŕk  -a -o prid. (ȓ r̄) ki ima bele, sive brke: belobrk general s koničasto bradico ♪
883.      beloglávka  -e ž (ȃ) ženska, ki ima bele, svetle lase: modrooka beloglavka ♪

   734 759 784 809 834 859 884 909 934 959