Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (8.584-8.608)



  1.      kalifórnijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na Kalifornijo: kalifornijska obala ◊ agr. kalifornijska brozga škropivo iz žvepla in apna; zool. kalifornijski kapar ameriški kapar; kalifornijska postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
  2.      kaligráf  -a m () kdor piše z lepimi, čitljivimi črkami, lepopisec: po poklicu je bil kaligraf v kraljevi pisarni / kartografski risar in kaligraf
  3.      kaligráfičen  -čna -o prid. (á) star. kaligrafski: drobna, kaligrafična pisava
  4.      kaligrafíja  -e ž () pisanje z lepimi, čitljivimi črkami, lepopisje: gojiti kaligrafijo; srednjeveška kaligrafija / kaligrafija ornamentov; pren. v umetnikovem grafičnem izrazu je značilna likovna kaligrafija // redko pisava, rokopis: ponarejena kaligrafija
  5.      kaligráfski  -a -o prid. () nanašajoč se na kaligrafe ali kaligrafijo: tekoča, kaligrafska pisava / ekspr. prepisoval je s prav kaligrafsko skrbnostjo
  6.      kálij  -a m (á) kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka kovina, element K: uporaba gnojil, ki vsebujejo kalij; kopičenje kalija v rastlinah
  7.      kálijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kalij: kalijeve spojine / kalijev cianid, karbonat; kalijeva sol; kalijevo milo mehko milo, ki se pridobiva iz maščob s kalijevim hidroksidom
  8.      kalikánt  -a m (ā) bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les
  9.      kalikó  -ja m (ọ̑) tekst. redka bombažna tkanina v platneni vezavi: povoji iz kalikoja
  10.      kalílen 1 -lna -o prid. () nanašajoč se na kaljenje2: kalilna temperatura / kalilno olje, sredstvo / kalilna peč
  11.      kalílen 2 -lna -o prid. () nanašajoč se na kaljenje3: dati seme v kalilne posodice / kalilna zrelost
  12.      kalílnica  -e ž () delavnica, obrat za kaljenje kovinskih predmetov: tovarna ima kovačnico in kalilnico
  13.      kalílnik 1 -a m () teh. posoda s tekočino za kaljenje kovinskih predmetov: kalilnik pri kovaškem ognjišču
  14.      kalílnik 2 -a m () agr. priprava za preizkušanje kalivosti (semen)
  15.      kalílo  -a s (í) metal. sredstvo za hlajenje pri kaljenju (kovinskih predmetov): izbirati primerna kalila
  16.      kalín  -a m () 1. zool., navadno v zvezi veliki kalin ptica pevka s kratkim, debelim kljunom, Pyrrhula pyrrhula: ob hudem mrazu so tudi kalini prileteli v bližino hiš 2. ekspr. moški, navadno prebrisan, sleparski: ta kalin noče ničesar razumeti / slabo se je počutil med starimi kalini / kot psovka ne smej se, kalin nemarni
  17.      kalína  -e ž () bot. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami, Ligustrum vulgare: kalina se je razrasla v gosto živo mejo
  18.      kalírati  -am dov. in nedov. () trg. zmanjšati se po teži, prostornini ali kvaliteti med prevozom, predelavo, skladiščenjem: živina je med prevozom kalirala
  19.      kalíšče  -a s (í) agr. prostor ali posoda, kjer seme kali: navadno, umetno kališče
  20.      kalítev 1 -tve ž () glagolnik od kaliti1: kalitev vode / kalitev (nočnega) miru
  21.      kalítev 2 -tve ž () glagolnik od kaliti2: kalitev jekla
  22.      kalítev 3 -tve ž () glagolnik od kaliti3: pomen vlage za kalitev / kalitev semen
  23.      kalíti 1 -ím nedov. ( í) 1. delati kaj kalno, motno: race kalijo vodo v potoku / blatna usedlina je kalila tekočino / knjiž. neba ni kalil noben oblak; pren. strah jim kali razsodnost ∙ ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost 2. nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten spomin, skrb kali veselje; kaliti komu srečo / slabo vreme ni kalilo dobre volje / nenehni prepiri so kalili tovarištvo; privilegiji kalijo odnose med ljudmi / kaliti (nočni) mir kalíti se izgubljati bistrost, čistost: voda v ribniku se kali / bolniku se kalijo oči ∙ knjiž. ob slovesu so se vsem kalile oči imeli so solzne oči, jokali so
  24.      kalíti 2 -ím nedov. ( í) razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju: kovač je kalil in brusil svedre / kovina se da kaliti / kaliti jeklo ♦ metal. površinsko kaliti kalíti se ekspr. postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: brigada se je kalila v neštetih bojih; trdo življenje mu je kalilo značaj / kaliti se za boj kaljèn -êna -o: oster, kaljen meč; slabo kaljena sekira; kaljeno jeklo
  25.      kalíti 3 -ím nedov. ( í) poganjati kal(i): pšenica kali; ekspr. vse že kali in brsti / semena so že začela kaliti / v topli kleti začne krompir kaliti poganjati cimo; pren., pesn. seme zla kali // knjiž. biti, nastajati: v njem kali sovraštvo

   8.459 8.484 8.509 8.534 8.559 8.584 8.609 8.634 8.659 8.684  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA