Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (8.534-8.558) 
- káktica -e ž (ȃ) redko kaktus, kakteja: visoke kaktice ♪
- káktovec -vca m (ȃ) redko kaktus, kakteja: cvetoči kaktovec ♪
- káktus -a m (ȃ) na suhih tleh rastoča rastlina z mesnatim steblom in listi, spremenjenimi navadno v trne: gojiti, zbirati kaktuse; jezdili so mimo visokih kaktusov; cveti kaktusov ♦ vrtn. božični kaktus ♪
- káktusov -a -o (ȃ) pridevnik od kaktus: kaktusov cvet; kaktusove bodice ♪
- kál -a [kau̯] m (ȃ) 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: po dežju so se napolnili vsi kali; piti vodo iz kala; izsušeni kali / napajati živino na kalu / umazan kal voda v kalu // razmočen, močviren kraj: pod pobočjem je veliko kalov 2. agr. drobni delci, ki lebdijo v tekočini; kalež: kal se useda / vino ima kal ♪
- kál -í [kal in kau̯] ž (ȃ) 1. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica: kali so se posušile; seme poganja, žene kal; zelene kali / v fižolih se lepo vidijo kali kalčki; pren. slovstvo ni moglo pognati kali, ker ga je dušila cenzura 2. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj: kal ljubezni, razdora; kali zla / z oslabljenim pomenom nositi v sebi kal smrti 3. nav. mn. mikroorganizem, ki povzroča kako bolezen; klica: uničiti kali; škodljive kali / bolezenske kali ● ekspr. kaj v kali zadušiti, zatreti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti ◊ metal. kristalizacijska kal majhen, trden delec v talini, okrog katerega se začne strjevati kovina ali zlitina ♪
- kála -e ž (ȃ) vrtn. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec: gojiti kale ♪
- kalálnik -a [u̯n] m (ȃ) nar. zahodno vedro: zlivati vodo iz kalalnika ♪
- kalamár -a m (ȃ) nav. mn. jed iz lignjev, sip: ocvrti kalamari // žarg. ligenj: med ribami v mreži je bilo polno kalamarov ♪
- kalambúr -ja m (ȗ) lit. besedna igra: besedni dovtipi od najcenejšega kalamburja do duhovitega domisleka ♪
- kalamína in kalámina -e ž (ȋ; ȃ) min. 1. rudnina cinkov silikat s hidroksilno skupino in vodo: nahajališča kalamine 2. v zvezi draga kalamina rudnina cinkov karbonat; smithsonit ♪
- kalamít -a m (ȋ) pal. izumrlo, preslici podobno drevo iz karbona: fosili kalamitov ♪
- kalamitéta -e ž (ẹ̑) 1. agr. čezmerno razmnoževanje škodljivih živali, zlasti žuželk: proučevati kalamiteto 2. zastar. stiska, težava: bil je v nenehnih denarnih kalamitetah ♪
- kalánder -dra m (á) teh. stroj iz jeklenih in elastičnih valjev, med katerimi se premika tkanina, papirna plast, usnje, da se zgladi: obdelovati tkanino s kalandrom ♪
- kalandrírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. obdelovati s kalandrom: kalandrirati tkanino ♪
- kálanica -e ž (ȃ) redko 1. klano poleno, navadno dolgo; cepanica: kurijo z bukovimi kalanicami / skladovnica kalanic 2. skodla: streha je bila krita z jelovimi kalanicami ♪
- kálanje -a s (ȃ) glagolnik od kálati: kalanje drv ♪
- kálanka -e ž (ȃ) agr. sad, katerega meso se rado loči od koščice, zlasti breskev: debele, okusne kalanke / breskev kalanka ♪
- kálati -am nedov. (ȃ) redko cepiti, klati: kalati doge, drva; les se dobro kala / kalati v skodle ♪
- kaláti -ám nedov. (á ȃ) nar. zahodno vzdigovati, pretakati vodo iz vodnjaka, studenca, zajemati: kalala je z velikim vedrom / kalati v korito ♪
- kálavec -vca m (ȃ) min. rudnina, ki se po določenih ploskvah popolno, lepo kolje ♪
- kalcedón -a m (ọ̑) min. rudnina, vlaknata oblika kremenice: različki kalcedona ♪
- kalcedónijski -a -o prid. (ọ́) bot., v zvezi kalcedonijska lučca dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti, Lychnis chalcedonica ♪
- kalcificírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dodajati apno, apnene snovi; apniti: kalcificirati zemljišče 2. redko prepajati se s kalcijevim karbonatom; apneti: tkivo je začelo kalcificirati ♪
- kalcifikácija -e ž (á) glagolnik od kalcificirati: kalcifikacija kislih tal / kalcifikacija žil ♪
8.409 8.434 8.459 8.484 8.509 8.534 8.559 8.584 8.609 8.634 
