Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (8.109-8.133)


  1.      jáma  -e ž (á) 1. v zemljo narejena vdolbina: na cesti se delajo, nastajajo jame; kopati, narediti, zasuti jamo; pasti, stopiti v jamo; jame od bomb; jame za sajenje dreves // nav. ekspr. vdolbeno mesto sploh: narediti sredi žgancev jamo za mast / bil je tako suh, da so se mu v licih delale jame vdolbine; oči so mu ležale v globokih jamah 2. naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem: jama sega, vodi daleč v hrib; raziskovati jame; spustiti se v jamo; skalnata jama / odkritje sledov primitivnega človeka v jami / kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu; podzemeljska jama / Postojnska jama 3. navadno s prilastkom prostor v zemlji, tleh za zbiranje česa, navadno obzidan: betonirati jamo / apnena jama za shranjevanje apna; gnojnična jama; greznična jama greznica; kompostna jama / dati repo v jamo // teh. obzidan prostor navadno v tleh, na tleh, v katerem se s tekočino ali paro obdeluje surovina: lužilna jama; parilna jama // nekdaj preprosta stavba, zgrajena delno v zemlji, delno nad njo, zlasti za sušenje lanene slame: zakuriti jamo; sušiti na jami / sušilna jama 4. prostor pod zemeljskim površjem, v katerem se koplje, pridobiva ruda ali premog: odpreti novo jamo; spustiti se v jamo; zračenje jame / pog.: dela v jami je zaposlen kot rudar; ponesrečil se je v jami v rudniku // s prilastkom prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva sploh: gramozna, peščena, šotna jama / ustreljen je bil v Gramozni jami 5. nav. ekspr. prostor v zemlji za pokop mrliča; grob: izkopati komu jamo; spustiti krsto v jamo; zagrebli so ga v jamo / pesn. počiva v črni jami 6. ekspr., s prilastkom bivališče, zbirališče: tvoja hiša je jama razbojnikov; pren. jama greha, hudodelstva ● ekspr. zanj je že pripravljena jama kmalu bo umrl; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. ta obrt je zanj zlata jama prinaša mu zelo velik dobiček; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti ◊ geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; vodna jama kraška jama, v kateri teče voda; grad. gradbena jama ki omogoča gradnjo temeljev in podzemnih delov objekta; lov. jama razširjeni del rova jazbeca ali lisice; volčja jama ki se napravi za lovljenje volkov; metal. livna jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki; teh. revizijska ali servisna jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila ♪
  2.      jamáriti  -im nedov. (á ȃ) lov. s psom loviti po jazbinah in lisičinah: jamariti in grmariti ♪
  3.      jamárjenje  -a s (á) glagolnik od jamariti: navduševati se za jamarjenje / primernost jazbečarja za jamarjenje ♪
  4.      jámarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na jamarje ali jamarstvo: jamarska ekspedicija, oprema / razstava s področja jamarskih raziskav / jamarska lestvica vrvna, žična lestev, ki se uporablja pri raziskovanju podzemeljskih jam ♪
  5.      jámarstvo  -a s (ȃ) obiskovanje, odkrivanje, raziskovanje podzemeljskih, kraških jam: pionirji slovenskega planinstva in jamarstva // redko speleologija: razprava s področja jamarstva ♪
  6.      jámast  -a -o prid. (á) poln jam: jamast svet; jamasta cesta, pot ◊ zool. jamasto-vzboklo vretence vretence, ki je spredaj vbočeno in zadaj izbočeno ♪
  7.      jámb  -a m (ȃ) lit. dvozložna stopica s prvim nepoudarjenim in drugim poudarjenim zlogom: verz v jambih / pesem v peterostopnem jambu jambskem verzu ♪
  8.      jámbor  -a m (á) 1. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav: splezati na jambor; kovinski, lesen jambor; vrh jambora / signalni jambor ♦ navt. glavni ali veliki jambor drugi od spredaj; krmni jambor na krmi; sestavljeni jambor ki sestoji iz več delov, podaljškov 2. elektr. kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber: novi železobetonski jambori / daljnovodni, visokonapetostni jambor; kotni jambor pri katerem električni vodnik spremeni smer 3. drog za pokončno opiranje: dva visoka jambora sta nosila streho cirkuškega šotora / antenski jambor ♪
  9.      jámboren  -rna -o prid. (á) nanašajoč se na jambor: jamborna lestev, luč; jamborne vrvi ♦ navt. (jamborni) koš majhna zavarovana ploščad na jamboru ♪
  10.      jámborje  -a s (á) jambori in njihova oprema na ladji ali čolnu: od udarjanja valov se stresata trup in jamborje ♪
  11.      jámbornica  -e ž (á) ladja z enim ali več jambori: s sadjem natovorjene jambornice ♪
  12.      jamčeválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) kdor jamči: odtegnitev jamčevalca obveznostim / star. jamčevalec pravic porok ♪
  13.      jámljič  -a m (ȃ) nar. jarek, brazda: metati krompir v jamljič ♪
  14.      jámščarica  -e ž (ȃ) knjiž. jamska svetilka: medla svetloba jamščaric; rudarji z jamščaricami v rokah ♪
  15.      jáničarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na janičarje: janičarski oddelki / tako početje je janičarsko ♪
  16.      jántarjast  -a -o prid. (ā) po barvi podoben jantarju: jantarjaste oči; jantarjasta borova debla ♪
  17.      japónka  -e ž (ọ̑) nav. mn. obuvalo z dvema jermenoma, ki se združena namestita med prvi in drugi prst: natakniti japonke; japonke iz gumija, iz plastične mase ♪
  18.      járčiti  -im nedov. (á ȃ) povzročati brejost: oven jarči járčiti se nar. spolno se združevati, pariti se: ptice se jarčijo ♪
  19.      járem  -rma m (á) 1. lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali: jarem tišči, žuli; natakniti volu jarem na vrat; sneti jarem; vpreči žival v jarem; trpi kot žival v jarmu / ekspr. junca sta godna za jarem vožnjo 2. ekspr., navadno s prilastkom nasilna oblast, gospostvo: otresti, znebiti se kolonialnega, tujega jarma; rešiti se turškega jarma; živeti pod jarmom / z oslabljenim pomenom tega leta je padel z njih jarem suženjstva, tlačanstva // kar omejuje, utesnjuje prostost: pustil je službo, ker se ni mogel navaditi jarma / jarem dolžnosti // v zvezi zakonski jarem zakonski stan, zakon: siliti v zakonski jarem / skok iz zakonskega jarma zakonska nezvestoba 3. v nekaterih deželah drog za prenašanje bremen: prenašati tovore na jarmih čez ramena; jarem iz bambusa 4. teh. kratek, močen (prečni) nosilec: vpeti zvon v jarem; jarem pri stiskalnici 5. les. gibljivi del jarmenika, v katerega se vpenjajo listi: razporeditev listov v jarmu // oglat okvir pri ročni žagi: žaga z jarmom ● ekspr. dolarski kapital je vpregel Indijance v svoj jarem jih podredil svojim zakonitostim, koristim; star. kupiti dva jarma volov para ◊ agr. čelni jarem vprežna priprava, ki se da živali na čelo; dvojni ali parni jarem za par živali; enojni ali samski jarem za eno žival; avt. jarem del krmilne naprave, ki omogoča pravilno usmerjanje koles; elektr. jarem feromagnetni del magnetnega kroga, ki je brez navitja; navt. krmilni jarem polkrožna deščica, nataknjena na krmilo ♪
  20.      járica  -e ž (ā) 1. mlada, zlasti pomladanska kokoš: jarice so začele nesti; kupiti jarice in peteline ∙ nar. jarice so se prvič ojagnjile mlade ovce 2. redko jara pšenica: vsejati jarico ♪
  21.      járkar  -ja m (ȃ) strojn. stroj za kopanje jarkov: rotacijski jarkar ♪
  22.      jármenik  -a m (ȃ) les. stroj za žaganje hlodov v deske: dati hlod v jarmenik / beneški jarmenik venecijanka; cepilni jarmenik za rezanje plohov v tanke deske ♪
  23.      jarmìč  -íča in jármič -a m (ȉ í; ȃ) manjšalnica od jarem: natakniti voloma jarmič // nar. dolenjsko jarem (za eno žival) ♪
  24.      jármiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. dajati jarem na vrat: jarmiti vole ♪
  25.      jármnik  -a m (ȃ) agr. klin, s katerim se povežeta zgornji in spodnji del jarma: vtakniti jarmnik ♪

   7.984 8.009 8.034 8.059 8.084 8.109 8.134 8.159 8.184 8.209  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA