Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (8.059-8.083)


  1.      izvŕsten  -tna -o prid. (r̄) 1. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost v zelo veliki meri: izvrsten film; fotograf je izdelal izvrstne slike; pripravili so mu izvrstno kosilo / ima izvrsten vid // ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: izvrsten delavec, športnik; fant je izvrsten; izvrstna gospodinja // glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: izvrsten načrt / to je izvrstna misel 2. ki glede na možni razpon dosega zelo visoko pozitivno stopnjo: izvrstna kakovost / izvrstni rezultati izvŕstno 1. prislov od izvrsten: izvrstno igra na klavir; izvrstno kuhati; počuti se izvrstno; izvrstno ubran zbor 2. v povedni rabi izraža veliko zadovoljstvo nad čim: izvrstno je, da si prišel / elipt. izvrstno, da si to naredil; sam.: dobiti izvrstno iz fizike nekdaj najvišjo pozitivno oceno ♪
  2.      izvŕstnost  -i ž (r̄) lastnost, značilnost izvrstnega: izvrstnost vina ♪
  3.      izvrševánje  -a s (ȃ) glagolnik od izvrševati: izvrševanje dolžnosti, nalog / izvrševanje predpisov, zakonov / vestno izvrševanje poklica / izvrševanje oblasti / izvrševanje kazenskih sankcij ♪
  4.      izvršljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. izpolnljiv, izvedljiv: izvršljiv načrt; izvršljiva naloga ♦ jur. izvršljiva odločba, sodba, terjatev odločba, sodba, terjatev, ki se glede na predpisani postopek sme izvesti ♪
  5.      izvrtína  -e ž (í) 1. luknja, ki nastane z vrtanjem: narediti, obdelati izvrtino; vtakniti razstrelivo v izvrtino; koničasta, stožčasta izvrtina; globina, premer izvrtine / žarg., avt. izvrtina valja premer 2. zdrobljena snov, ki nastane pri vrtanju: odstranjevanje izvrtine ♪
  6.      izvzétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izvzeti: izvzetje od predpisov ♪
  7.      izziválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od izzivalec: dvoboj med svetovno prvakinjo in njeno izzivalko / domišljava izzivalka ♪
  8.      izzoríti  -ím dov., izzóril (ȋ í) knjiž. dozoriti: poletno sonce je izzorilo žito / čas je izzoril njegove nazore ♪
  9.      izžágati  -am dov. (ȃ) 1. z žaganjem odstraniti iz česa: izžagati grčo iz lesa 2. z žaganjem narediti, izoblikovati: izžagati figuro, konja; izžagati podstavek iz trdega lesa izžágan -a -o: izžagana figura ♪
  10.      izžarjeváti  -újem nedov. (á ȗ) metal. segrevati jeklo določen čas pri določeni temperaturi zaradi izboljšanja njegovih lastnosti; žariti: izžarjevati jeklo ♪
  11.      izžgáti  -žgèm dov., izžgál (á ȅ) 1. z ognjem poškodovati, uničiti: ogenj mu je izžgal oči // knjiž. z vročino uničiti: sonce je izžgalo travo 2. narediti, izoblikovati z žarečim predmetom: izžgati drevak; s cigareto izžgati luknjo v papir 3. med. uničiti tkivo z razžarjeno, segreto iglo: izžgati divje meso, rano izžgán -a -o: izžgan čoln; izžgane oči; polja so izžgana od sonca / ekspr. od mrzlice je ves izčrpan, izžgan ♪
  12.      izžít  -a -o prid. (ȋ) knjiž. izčrpan, oslabel, zlasti zaradi nerednega, razuzdanega življenja: izžit človek; bila je že nekoliko izžita, nič več mlada; izžit od veseljačenja / njen obraz je bil starikav in izžit ♪
  13.      izžítost  -i ž (ȋ) knjiž. značilnost izžitega: izžitost obraza ♪
  14.      izživéti  -ím dov., izžível (ẹ́ í) 1. knjiž. v življenju uresničiti: otrok mora izživeti svoja nagnjenja na naraven način / z notranjim predmetom on ni izživel vsega življenja; duša je bila polna sanj, ki se niso mogle izživeti 2. knjiž. pokazati, izraziti: ljudje so izživeli, kar so morali desetletja skrivati / v nekaterih prizorih so igralci lahko izživeli svoj dar izživéti se 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po življenju, udejstvovanju: izživeti se v mladosti; umetniško se izživeti / ljubezensko, spolno se izživeti ∙ mislila sta, da se bosta na dekletu izživela zadovoljila spolno slo; izživeli so se nad ujetniki v dejanju pokazali svojo jezo, surovost 2. knjiž. izčrpati se, oslabeti: njegova literarna dejavnost se je že izživela izživèl in izživél -éla -o star.: bledikasti, izživeli obrazi izživét -a -o: izživet človek; izživeta mladost izžívljen -a -o: nepravilno izživljen pesnikov talent ♪
  15.      izživétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izživeti: njegova erotika ni imela možnosti za normalno izživetje; sodelovanje v društvu mu je pomenilo zlasti osebno izživetje / ljubezensko, spolno izživetje ♪
  16.      izžívljanje  -a s (í) glagolnik od izživljati: družabno, kulturno, politično izživljanje; želja po športnem izživljanju / ljubezensko, spolno izživljanje / zagovarjati neovirano izživljanje / izživljanje osebne moči ♪
  17.      izžívljati  -am nedov. (í) 1. knjiž. v življenju uresničevati: izživljati svoje potrebe, želje po športnem udejstvovanju / vprašanje je, kako se bo izživljalo duševno življenje množic 2. knjiž. kazati, izražati: svojo hrabrost izživlja le pri ženskah in kartah; genij tega naroda se izživlja zlasti v glasbi in filozofiji izžívljati se zadovoljevati svojo potrebo, željo po življenju, udejstvovanju: otroci se izživljajo pri igrah; izživljati se na gledališkem, kulturnem področju; izživljati se v dolgotrajnih debatah; vsak se izživlja po svoje / ljubezensko, spolno se izživljati / knjiž. naša narodna politika se ni mogla izživljati samo v trenutnih akcijah ∙ ekspr. izživljati se na kom zadovoljevati pozitivna, negativna nagnjenja, spolno slo; ekspr. okupatorjev bes se je izživljal nad ljudmi okupator je z njimi surovo, grdo ravnal ♪
  18.      izžlébiti  -im tudi izžlebíti -ím dov., izžlébil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) narediti žleb, žlebove: izžlebiti cev, površino predmeta izžlébljen -a -o tudi izžlebljèn -êna -o: izžlebljena cev, deska, stena; izžlebljeno rezilo ♦ arhit. izžlebljeni steber ♪
  19.      izžlébljati  -am nedov. (ẹ́) delati žleb, žlebove: izžlebljati površino predmeta ♪
  20.      izžlébljenost  tudi izžlebljênost -i ž (ẹ̑; é) značilnost izžlebljenega: izžlebljenost cevi, rezila ♪
  21.      izžlobudráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ženska je vse izžlobudrala ♪
  22.      izžréti  -žrèm dov., izžŕl (ẹ́ ȅ) 1. z žretjem poškodovati, uničiti: črvi so izžrli hrastovo mizo // poškodovati, uničiti sploh: rja izžre železo; pren., ekspr. skrbi so ga izžrle 2. z žretjem narediti: ličinka izžre odprtino in se izmota iz mešička izžŕt -a -o: od moljev izžrt plašč; roke je imela izžrte od luga / ekspr. zaradi bolezni ima izžrta lica udrta ♪
  23.      já  1 prisl. (ā) pog. 1. izraža pritrjevanje, ant. ne: »je to vaš sin?« »Ja« / potrka, in iz sobe se oglasi: ja! naprej; poklical je hčer: »Marija!« »Ja!« se mu je oglasila tukaj sem 2. izraža podkrepitev trditve: ja, tako je bilo; da ni tam mosta? Je, ja; o ja, nekaj je pa le prinesel / ja, ja, samo potepal bi se / ja, ti pa znaš govoriti 3. izraža pričakovanje pritrditve: saj pojdeš z nami, ja? ● pog. reci ja pritrdi, privoli; pog. ne reče ne ja ne ne ne pove svoje odločitve; pog. če sem zadovoljen, bi radi vedeli: ja in ne delno sem, delno pa ne; sam.: njen ja je bilo komaj slišati; prim. da ♪
  24.      jábolčen  -čna -o [u̯č] prid. (á) nanašajoč se na jabolko: jabolčni ogrizki; jabolčna lupina; jabolčne pečke / jabolčni kompot; jabolčni kis, sok; jabolčni zavitek; jabolčna marmelada / jabolčni cvet jablanov ♦ zool. jabolčni cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum; jabolčni zavijač zavijač, katerega gosenica povzroča črvivost jabolk, Laspeyresia pomonella; jabolčna grizlica grizlica, katere ličinka živi v jabolkih, Hoplocampa testudinea jábolčno prisl.: jabolčno zelen ♪
  25.      jábolko  -a [u̯k] s (á) 1. sad jablane: lupiti jabolka; črvivo, rdeče, zrelo jabolko; kislo, sladko jabolko; lica je imela rdeča kot jabolko / poletna, zgodnja, zimska jabolka / obirati, otresti jabolka; pren., vznes. zlato jabolko svobode // redko jablana: cvetoče jabolko; nasad jabolk / divje jabolko lesnika 2. v zvezi granatno jabolko nizek južni grm z rdečimi cveti ali njegov rdeči sad: košarica granatnih jabolk 3. pog. Adamovo jabolko: iz vratu mu je štrlelo jabolko / neprestano ga draži na kašelj v jabolku v grlu 4. jabolku podoben okrogel predmet: jabolko na zvoniku se lesketa; pozlačeno jabolko / jabolko pri palici glavič / redko široko razprte oči z navzven obrnjenimi očesnimi jabolki zrkli 5. redko ploščata kost v kolenu; pogačica: od padca je imel na jabolkih posneto kožo ● ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; knjiž. jabolko spora, razdora stvar, ki je vzrok spora, razdora; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši ◊ agr. prinčevo jabolko podolgovato jabolko z rdečimi progami; bot. volčje jabolko rastlina z belimi, rumenkastimi ali vijoličastimi cveti in čašo, ki postane ob zoritvi jagodastega ploda mehurjasta, Physalis; zlato jabolko gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi; kranjska lilija; um. vladarsko jabolko predmet v obliki krogle kot znamenje vladarske oblasti ♪

   7.934 7.959 7.984 8.009 8.034 8.059 8.084 8.109 8.134 8.159  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA