Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (784-808)

784.      bankéten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od banket¹: banketna dvorana ♪
785.      bankróten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bankrot: bankrotna banka; bankrotne države; bankrotno stanje / duševno in moralno bankrotni ljudje ♪
786.      bánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bane: potegoval se je za bansko čast; banska palača / banska uprava ♪
787.      bár ¹ -a m (ȃ) 1. nočni gostinski zabavni lokal: plesalka v baru 2. točilnica, bife: stopiti na kavo v bar ♦ gost. ekspresni bar kjer se streže stoječim gostom; snack bar gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in na hitro pripravljene jedi 3. omarica s pijačo v sprejemnici ♪
788.      barabón  -a m (ọ̑) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: nesramni barabon! ♪
789.      barantáč  -a m (á) slabš. kupčevalec, prekupčevalec: v trg so prihajali sejmarji, barantači in mešetarji; zvijačen barantač ♪
790.      bárba  -e m (ȃ) žarg., navt. kapitan: izkušen barba // nav. neskl., pristavek k moškemu imenu, zlasti v dalmatinskem okolju stric: govoril sem z barba Ivom ♪
791.      barbarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) uvajati barbarske razmere: barbarizirati rimski imperij / antična umetnost se je barbarizirala barbarizíran -a -o: num. barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca ♪
792.      barbárka  -e ž (ȃ) ženska oblika od barbar ♪
793.      barbárski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barbare: barbarska ljudstva / barbarska drhal; barbarsko dejanje ♪
794.      barbárstvo  -a s (ȃ) neomikanost, primitivnost: izkopati se iz barbarstva // slabš. nekulturno, surovo dejanje: barbarstva okupatorske vojske ◊ zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju človeške družbe ♪
795.      barbêra  -e ž (ȇ) agr. trta s srednje velikimi grozdi, ki se goji na Vipavskem: vinogradi barbere // rdeče vino iz grozdja te trte: piti barbero ♪
796.      bárbica  -e ž (ȃ) bot. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki raste po nabrežjih, Barbaraea ♪
797.      barbír  -ja m (í) nar. padar, mazač: Bila sem pri barbirju, rekel mi je, da ne bi smela hoditi (M. Kranjec) ♪
798.      barbiturát  -a m (ȃ) farm. uspavalno in pomirjevalno sredstvo: zastrupljenje z barbiturati ♪
799.      barbón  -a m (ọ̑) zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač ♪
800.      bárčica  -e ž (ȃ) manjšalnica od barka: ribiška barčica ◊ zool. noetova barčica užitna školjka plitvih morij, Arca noae ♪
801.      barét  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah uradno pokrivalo sodnikov, rektorjev: sodnik si je nadel baret in razglasil sodbo; rektor je snel baret // redko biret: župnik s trirobim baretom na sivi glavi 2. redko baretka: črn baret ♪
802.      bariêra  -e ž (ȇ) 1. pregrada, ovira, zapora: postaviti, preskočiti bariero / pred plezalcem se dviga bariera stene; pren. odpraviti carinske bariere; rušiti bariere tradicij 2. mejna črta pri dvobojih: postaviti se deset korakov od bariere ♪
803.      bárin  -a m (ȃ) v carski Rusiji zemljiški gospod: njegov oče je bil barin starega kova ♪
804.      barítov  -a -o (ȋ) pridevnik od barit: baritova specifična teža ♪
805.      barkaróla  -e ž (ọ̑) pesem beneških gondoljerjev: zvoki barkarole // skladba v ritmu take pesmi: zaigrati barkarolo ♪
806.      barók  -a m (ọ̑) um. evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom: elementi baroka v arhitekturi; barok v glasbi, v literaturi / razstava baroka baročnih del // doba tega sloga: pozni barok ♪
807.      baronét  -a m (ẹ̑) v Angliji plemič, za stopnjo nižji od barona ♪
808.      barúfa  -e ž (ū) nar. primorsko prepir, zdraha: same barufe dela / iz barufe je odnesel bunke iz pretepa ♪

   659 684 709 734 759 784 809 834 859 884