Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (7.351-7.375)



  1.      ìnsuficiénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) 1. knjiž., redko nezadosten, pomanjkljiv: ta razlog je insuficienten 2. med. ki ima nezadostno zmogljivost: insuficientno srce
  2.      ínsula  tudi ínzula -e [-nz-] ž () arheol. strnjena skupina stavb: pri izkopavanju so odkrili temelje treh insul
  3.      insulin  ipd. gl. inzulin ipd.
  4.      insúlt  -a m () knjiž. napad, razžalitev: vsi so imeli njegove besede za insult; oseben, podel insult ♦ med. epileptični insulti epileptični napadi
  5.      insultírati  -am dov. in nedov. () knjiž. napasti, razžaliti: nasprotniki so ga javno insultirali
  6.      insurgènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) knjiž., redko upornik, vstajnik: bojeval se je na strani insurgentov
  7.      inšpéktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na inšpektorje: inšpektorska služba / inšpektorsko poročilo
  8.      inštanca  ipd. gl. instanca ipd.
  9.      inštrúktor  -ja m (ú) kdor poučuje izven šole: dobiti, najeti inštruktorja; imeti inštruktorja za matematiko / (avtomobilski) inštruktor kdor uči voziti avtomobil
  10.      integrácija  -e ž (á) povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto, združevanje: težiti k integraciji; nekateri so se zavzemali za jezikovno in kulturno integracijo jugoslovanskih narodov; integracija evropskih držav v bloke / gospodarska integracija; politična integracija integracija posameznih držav zaradi sodelovanja na določenih področjih / odločiti se za integracijo podjetij; integracija samostojnih obratov s tovarno združitev, spojitevpubl. integracija priseljencev v družbeno življenje vključevanjeekon. horizontalna integracija integracija podjetij na isti proizvodni stopnji; vertikalna integracija integracija podjetij na zaporednih proizvodnih stopnjah; psih. integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto
  11.      integralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na integraliste ali integralizem: integralistična ideja, smer
  12.      integralízem  -zma m () knjiž. težnja po združevanju, povezovanju: zagovorniki kulturnega integralizma
  13.      integrálnost  -i ž () publ. neokrnjenost, celotnost: obvarovati teritorialno integralnost / spoštovati integralnost držav
  14.      integratíven  -vna -o prid. () publ. združevalen, povezovalen: stanovanjska skupnost je integrativen vmesni člen med posamezniki in širšo skupnostjo / integrativni proces
  15.      integrátor  -ja m () teh. priprava za merjenje ploščin pod krivuljo: integrator in planimeter
  16.      integríranje  -a s () glagolnik od integrirati: integriranje družbenih funkcij / integriranje podjetij / integriranje in odvajanje funkcij
  17.      integrírati  -am nedov. in dov. () 1. povezovati posamezne dele, enote v večjo celoto, združevati: zveza integrira s svojim delovanjem vse napredne skupine; svet se z razvojem komunikacij manjša in vedno bolj integrira / podjetji se nameravata iz ekonomskih razlogov integrirati ∙ publ. integrirati se v sedanjost vključiti se vanjo, prilagoditi se ji 2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, katere odvod je enak dani funkciji: integrirati funkcijo integríran -a -o: integrirana skupnost ♦ agr. integrirani sok kašasti sok
  18.      integritéta  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. popolnost, skladnost: človekova notranja integriteta; integriteta osebnosti 2. publ. neokrnjenost, celotnost: boriti se za teritorialno integriteto / kršiti, spoštovati državno integriteto
  19.      intelékt  -a m (ẹ̑) knjiž. um, razum: imeti kritičen intelekt; človek velikega intelekta / ravnati se po intelektu, ne po instinktu / pooseb. to so dognali veliki intelekti
  20.      intelektuálec  -lca m () kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umski delavec, razumnik: intelektualci so proti sklepu protestirali; sodelovanje intelektualcev in delavcev; pisatelji, umetniki in drugi intelektualci
  21.      intelektuálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na intelekt; umski, razumski: za to delo je potreben velik intelektualni napor; intelektualni razvoj; intelektualna dejavnost, sposobnost, svoboda / emocionalne in intelektualne prvine v pesmi / intelektualni delavci; intelektualno delo // nanašajoč se na intelektualce, razumniški: intelektualni poklici; intelektualna elita intelektuálno prisl.: začel je intelektualno propadati; intelektualno skovana prispodoba
  22.      intelektualístičen  -čna -o prid. (í) knjiž. razumski: roman je zelo abstrakten, intelektualističen; intelektualistična umetnina / intelektualistični slikar // nav. ekspr. nanašajoč se na intelektualce ali intelektualizem: intelektualistična morala / tako gledanje je intelektualistično intelektualístično prisl.: intelektualistično obarvana romantika
  23.      intelektualizácija  -e ž (á) glagolnik od intelektualizirati: intelektualizacija umetniškega dela / intelektualizacija človeka
  24.      intelektualízem  -zma m () knjiž. uveljavljanje, poudarjanje uma, razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni, razumskost: v pesnikovi zbirki se očitno razodeva intelektualizem; zanikati intelektualizem; abstraktni intelektualizem v romanu je zelo enostranski / ekspr. to je sad golega, suhega intelektualizma ◊ filoz. filozofska smer, ki daje pri procesu spoznavanja intelektu prednost pred čustvom, hotenjem
  25.      intelektualizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. uveljavljati, poudarjati um, razum v kaki dejavnosti: intelektualizirati literarno ustvarjanje / proizvodno delo so začeli vedno bolj intelektualizirati intelektualizíran -a -o: intelektualizirane pesmi

   7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA