Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (7.351-7.375)
- ìnsuficiénten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) 1. knjiž., redko nezadosten, pomanjkljiv: ta razlog je insuficienten 2. med. ki ima nezadostno zmogljivost: insuficientno srce ♪
- ínsula tudi ínzula -e [-nz-] ž (ȋ) arheol. strnjena skupina stavb: pri izkopavanju so odkrili temelje treh insul ♪
- insulin ipd. gl. inzulin ipd. ♪
- insúlt -a m (ȗ) knjiž. napad, razžalitev: vsi so imeli njegove besede za insult; oseben, podel insult ♦ med. epileptični insulti epileptični napadi ♪
- insultírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. napasti, razžaliti: nasprotniki so ga javno insultirali ♪
- insurgènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž., redko upornik, vstajnik: bojeval se je na strani insurgentov ♪
- inšpéktorski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na inšpektorje: inšpektorska služba / inšpektorsko poročilo ♪
- inštanca ipd. gl. instanca ipd. ♪
- inštrúktor -ja m (ú) kdor poučuje izven šole: dobiti, najeti inštruktorja; imeti inštruktorja za matematiko / (avtomobilski) inštruktor kdor uči voziti avtomobil ♪
- integrácija -e ž (á) povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto, združevanje: težiti k integraciji; nekateri so se zavzemali za jezikovno in kulturno integracijo jugoslovanskih narodov; integracija evropskih držav v bloke / gospodarska integracija; politična integracija integracija posameznih držav zaradi sodelovanja na določenih področjih / odločiti se za integracijo podjetij; integracija samostojnih obratov s tovarno združitev, spojitev ∙ publ. integracija priseljencev v družbeno življenje vključevanje ♦ ekon. horizontalna integracija integracija podjetij na isti proizvodni stopnji; vertikalna integracija integracija podjetij na zaporednih proizvodnih stopnjah; psih. integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto ♪
- integralístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na integraliste ali integralizem: integralistična ideja, smer ♪
- integralízem -zma m (ȋ) knjiž. težnja po združevanju, povezovanju: zagovorniki kulturnega integralizma ♪
- integrálnost -i ž (ȃ) publ. neokrnjenost, celotnost: obvarovati teritorialno integralnost / spoštovati integralnost držav ♪
- integratíven -vna -o prid. (ȋ) publ. združevalen, povezovalen: stanovanjska skupnost je integrativen vmesni člen med posamezniki in širšo skupnostjo / integrativni proces ♪
- integrátor -ja m (ȃ) teh. priprava za merjenje ploščin pod krivuljo: integrator in planimeter ♪
- integríranje -a s (ȋ) glagolnik od integrirati: integriranje družbenih funkcij / integriranje podjetij / integriranje in odvajanje funkcij ♪
- integrírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povezovati posamezne dele, enote v večjo celoto, združevati: zveza integrira s svojim delovanjem vse napredne skupine; svet se z razvojem komunikacij manjša in vedno bolj integrira / podjetji se nameravata iz ekonomskih razlogov integrirati ∙ publ. integrirati se v sedanjost vključiti se vanjo, prilagoditi se ji 2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, katere odvod je enak dani funkciji: integrirati funkcijo integríran -a -o: integrirana skupnost ♦ agr. integrirani sok kašasti sok ♪
- integritéta -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. popolnost, skladnost: človekova notranja integriteta; integriteta osebnosti 2. publ. neokrnjenost, celotnost: boriti se za teritorialno integriteto / kršiti, spoštovati državno integriteto ♪
- intelékt -a m (ẹ̑) knjiž. um, razum: imeti kritičen intelekt; človek velikega intelekta / ravnati se po intelektu, ne po instinktu / pooseb. to so dognali veliki intelekti ♪
- intelektuálec -lca m (ȃ) kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umski delavec, razumnik: intelektualci so proti sklepu protestirali; sodelovanje intelektualcev in delavcev; pisatelji, umetniki in drugi intelektualci ♪
- intelektuálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na intelekt; umski, razumski: za to delo je potreben velik intelektualni napor; intelektualni razvoj; intelektualna dejavnost, sposobnost, svoboda / emocionalne in intelektualne prvine v pesmi / intelektualni delavci; intelektualno delo // nanašajoč se na intelektualce, razumniški: intelektualni poklici; intelektualna elita intelektuálno prisl.: začel je intelektualno propadati; intelektualno skovana prispodoba ♪
- intelektualístičen -čna -o prid. (í) knjiž. razumski: roman je zelo abstrakten, intelektualističen; intelektualistična umetnina / intelektualistični slikar // nav. ekspr. nanašajoč se na intelektualce ali intelektualizem: intelektualistična morala / tako gledanje je intelektualistično intelektualístično prisl.: intelektualistično obarvana romantika ♪
- intelektualizácija -e ž (á) glagolnik od intelektualizirati: intelektualizacija umetniškega dela / intelektualizacija človeka ♪
- intelektualízem -zma m (ȋ) knjiž. uveljavljanje, poudarjanje uma, razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni, razumskost: v pesnikovi zbirki se očitno razodeva intelektualizem; zanikati intelektualizem; abstraktni intelektualizem v romanu je zelo enostranski / ekspr. to je sad golega, suhega intelektualizma ◊ filoz. filozofska smer, ki daje pri procesu spoznavanja intelektu prednost pred čustvom, hotenjem ♪
- intelektualizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. uveljavljati, poudarjati um, razum v kaki dejavnosti: intelektualizirati literarno ustvarjanje / proizvodno delo so začeli vedno bolj intelektualizirati intelektualizíran -a -o: intelektualizirane pesmi ♪
7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451