Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (6.909-6.933)



  1.      hiperemíja  -e ž () med. povečana količina krvi v kakem delu telesa: hiperemija pri vnetju
  2.      hiperestezíja  -e ž () med. pretirana občutljivost, preobčutljivost: hiperestezija kože
  3.      híperfúnkcija  -e ž (-ú) med. povečano delovanje kakega telesnega organa: hiperfunkcija hipofize
  4.      híperinflácija  -e ž (-á) ekon. čezmerno, veliko upadanje kupne moči denarja: zajeziti hiperinflacijo
  5.      hípermodêren  -rna -o prid. (-ē) ekspr. zelo moderen: stanovali smo v čudovitem, hipermodernem hotelu / slabš. odkar igrajo samo hipermoderno glasbo, ne zahaja več tja
  6.      hipertoníja  -e ž () med. bolezensko povečanje krvnega pritiska: zdravljenje hipertonije // bolezensko povečanje napona mišičja
  7.      hipnotízem  -zma m () 1. nauk o hipnozi: govoriti o hipnotizmu 2. hipnoza
  8.      hipocikloída  -e ž () geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po notranji strani drugega kroga
  9.      hipokámp  -a m () v grški mitologiji bitje s konjskim trupom in ribjim repom: na sarkofagu je vklesan hipokamp
  10.      hipologíja  -e ž () veda o konjih
  11.      hipotálamus  -a m () anat. skupek živčnih celic na spodnji strani velikih možganov: center za uravnavanje telesne toplote je v hipotalamusu
  12.      hipotoníja  -e ž () med. bolezensko zmanjšanje krvnega pritiska: zaradi hipotonije ima bolečine v glavi // bolezensko zmanjšanje napona mišičja
  13.      híravec  in hirávec -vca m (í; ) nav. ekspr. hirav človek: bolniki in hiravci; epidemija je pobrala mnogo hiravcev
  14.      hís 1 -a m, tudi neskl. () muz. za polton zvišani ton h
  15.      hís 2 -a m () nar. belokranjsko (lesena) shramba ali zidanica: prinesel je orodje iz hisa
  16.      hispaníst  -a m () strokovnjak za španski jezik in kulturo
  17.      histamín  -a m () biol., kem. amin, ki nastane v organizmu zlasti pri večjih poškodbah tkiva
  18.      histeréza  -e ž (ẹ̑) fiz. pojav, da je kaka količina odvisna od trenutne vrednosti in od prejšnjih vrednosti druge količine: magnetna histereza
  19.      histerézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na histerezo: histerezne izgube ♦ elektr. histerezna zanka
  20.      histêričen  -čna -o prid. (é) nanašajoč se na histerijo: histeričen krik, smeh; dobiti histeričen napad; histerična reakcija / postajati histeričen; histerična ženska / ekspr. histerična gonja proti naprednim gibanjem histêrično prisl.: histerično se jokati, smejati
  21.      histêričnost  -i ž (é) lastnost, značilnost histeričnega: histeričnost žensk / histeričnost njenega smeha
  22.      histeríja  -e ž () 1. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v čustveni, nagonski neuravnovešenosti in telesnih motnjah brez organske okvare: imeti histerijo; napad, znaki histerije 2. nav. ekspr. neuravnovešeno, nerazsodno vedenje, ravnanje: to je sama histerija; ženska histerija / politična histerija ● ekspr. ne uganjaj histerije ne razburjaj se po nepotrebnem ali pretirano; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne
  23.      histêrik  -a m (é) 1. psiht. kdor ima histerijo: hipohondri in histeriki; zdravljenje histerikov 2. nav. ekspr. neuravnovešen, nerazsoden človek: ne bodi tak histerik
  24.      historiát  -a m () potek, opis kakega dogajanja: razložil mu je kratek historiat dogodkov; historiat problema; historiat o tem pomembnem vprašanju
  25.      historizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. poudarjati zgodovinska dognanja, dejstva: nevarno je, da bi pri rekonstrukciji preveč historizirali

   6.784 6.809 6.834 6.859 6.884 6.909 6.934 6.959 6.984 7.009  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA