Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (6.776-6.800)
- herbicíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na herbicide: herbicidno sredstvo / herbicidno delovanje ♪
- herezíja -e ž (ȋ) rel. krivoverstvo, kriva vera: javno se odpovedati hereziji; verske zablode in herezije / preganjali so ga zaradi herezije / idejna herezija ♪
- hermelínji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na hermeline: čopič iz hermelinje dlake / hermelinje krzno ♪
- heróičen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. herojski: heroičen boj; heroično dejanje / heroični homerski svet ♪
- hêros -a m (ȇ) v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti; heroj: nadnaravna moč herosov ♪
- hetero... prvi del zloženk nanašajoč se na drugačen, različen: heterofonija, heteromorfen ♪
- heteronómen -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. odvisen, nesamostojen, podrejen: heteronomen subjekt; heteronomna volja / heteronomna etika ♪
- hetítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Hetite: hetitski hieroglifi; hetitski jezik; hetitska kultura ♪
- hévreka medm. (ẹ̑) knjiž. izraža navdušenje pri dognanju, odkritju: hevreka, odkril sem pot! ♪
- hevrístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hevristiko: hevristični princip / hipoteza ima hevrističen pomen ♦ ped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj ♪
- hevrístika -e ž (í) filoz. nauk o metodah raziskovanja in pridobivanja novih spoznanj ♪
- hí medm. (ȋ) klic konju naprej!: hi, konjiček! / hi hot! ♪
- hì in hí medm. (ȉ; ȋ) posnema glas pri smejanju: hi, se kratko zasmeje; hi hi hi! ♪
- hiát -a m (ȃ) lingv. pojav, da stojita dva samoglasnika drug za drugim, zev: odpravljanje hiata pri izgovoru tujk ♪
- híba -e ž (í) raba peša napaka, motnja: govorna, prirojena, telesna hiba / tehniki so hitro odpravili hibe v mehanizmu / roman ni brez večjih hib pomanjkljivosti ♪
- híbav -a -o prid. (í) redko pomanjkljiv, nepopoln: hibava prehrana / hibav otrok ki ima napako, motnjo ♪
- híbavost -i ž (í) redko pomanjkljivost, nepopolnost: hibavost telesa ♪
- híben -bna -o prid. (ȋ) redko pomanjkljiv, nepopoln: hibno popravilo stroja ♪
- hibríden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hibride ali hibridnost: hibridna koruza, rastlina / hibridna spremenljivost rastlin; pren. arhitektonski liki hibridnega stila ♦ agr. hibridna vina vina iz grozdja trt samorodnic ♪
- hidratírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. vezati spojine z vodo v hidrate: hidratirati oksid v kislino hidratíran -a -o: hidratirana sol kristalna sol, ki vsebuje kristalno vodo ♪
- hidro... ali hídro... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na vodo: hidrogenski, hidroliza; hidromehanika, hidrometeorološki; hidrobus ♪
- hídrodinámika -e ž (ȋ-á) fiz. nauk o gibanju tekočin in teles v njih: zakonitosti hidrodinamike / ladijska hidrodinamika ♪
- hídroenergíja -e ž (ȋ-ȋ) 1. vodna energija: izkoriščati hidroenergijo za elektrifikacijo; dežela ima bogate vire hidroenergije 2. električna energija, ki se proizvaja v hidroelektrarnah: izkoristiti možnosti za pridobivanje hidroenergije in termoenergije ♪
- hidrofílen -lna -o prid. (ȋ) kem. ki se veže z vodo, omočljiv: hidrofilni koloid; hidrofilna gaza ♦ bot. hidrofilna rastlina rastlina, ki uspeva na mokrih tleh ♪
- hidrofít -a m (ȋ) bot. rastlina, ki uspeva v vodi; vodna rastlina ♪
6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876