Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (676-700)



  1.      bájka  -e ž () 1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: zbirati ljudske bajke 2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih: o tem dogodku je spletla ljudska domišljija nešteto bajk 3. nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih bajk; to so prazne bajke ● knjiž. živeti v kraljestvu bajk prepuščati se domišljiji
  2.      bájkar  -ja m () kdor pripoveduje ali ustvarja bajke
  3.      bájnost  -i ž () knjiž. nenavadna lepota, čudovitost: bajnost večerov
  4.      bajók  -a m (ọ̑) num. papeški novec, kovan od 15. do 19. stoletja
  5.      bajonét  -a m (ẹ̑) vojaško bodalo: prebosti z bajonetom; bajoneti na puškah so se zabliskali; vojaki z nasajenimi bajoneti; pren. Na njenih [bivše jugoslovanske armade] bajonetih je slonela protiljudska stavba stare Jugoslavije (B. Kidrič)
  6.      bajonéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bajonet: bajonetna nožnica / bajonetni napad ♦ elektr. bajonetni okov okov za žarnice brez navojnega vznožka
  7.      bájram  -a m () velik muslimanski praznik: praznovanje bajrama po ramazanu
  8.      bájta  -e ž () 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
  9.      bájtar  -ja m () lastnik zelo majhnega posestva: znižali so davke malim kmetom in bajtarjem
  10.      bájtarica  -e ž () lastnica zelo majhnega posestva ali bajtarjeva žena: za dnino so najemali bajtarice
  11.      bajtaríja  -e ž () zelo majhno posestvo: prišla je z bajtarije na kmetijo
  12.      bájtarka  -e ž () bajtarica ali bajtarjeva hči: oženil se je z bajtarko
  13.      bájtarski  -a -o prid. () nanašajoč se na bajtarje: bajtarski otroci; bil je iz bajtarske družine; bajtarska zemlja / bajtarska revščina; sam.: tak kmet, pa je vzel bajtarsko
  14.      bájtarstvo  -a s () soc. družbeni sloj vaškega polproletariata: nastanek bajtarstva na Slovenskem
  15.      bájtati  -am nedov. () zastar. med gradnjo pažiti, podpirati z lesom
  16.      bájten  -tna -o () pridevnik od bajta: bajtna streha
  17.      bájtica  -e ž () nav. ekspr. manjšalnica od bajta: stesati si bajtico; imel je revno bajtico in pet otrok
  18.      bajtíga  -e ž (í) nar. majhna, preprosta hiša; bajta: Voruh je prevzel večjo poseko lesa v žlebu za Radmanovo bajtigo (Prežihov)
  19.      bajuvárski  -a -o prid. () star. bavarski
  20.      bakalá  m neskl. () nar. primorsko posušena riba trska; polenovka: okusno pripravljen bakala
  21.      bakalár  -a m () redko posušena riba trska; polenovka: za kosilo je bil bakalar
  22.      bakalár  -ja m (ā) redko bakalaver
  23.      bakaláver  -vra m (ā) nekdaj naslov človeka z najnižjo stopnjo akademske izobrazbe: bakalaver svobodnih znanosti
  24.      bakalavreát  -a m () nekdaj najnižja stopnja akademske izobrazbe: doseči filozofski bakalavreat ♦ šol. bakalavreat v nekaterih deželah zrelostni izpit
  25.      bákalica  -e ž () gastr. koštrunovo meso v omaki

   551 576 601 626 651 676 701 726 751 776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA