Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (6.659-6.683)



  1.      groom  gl. grum
  2.      grót  -a m (ọ̑) lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu: nasuti zrnje v grot; grot pri sejalnici
  3.      grôzdast  tudi grózdast -a -o prid. (ó; ọ̑) podoben grozdu: z akacij visijo grozdasti cveti; grozdasta oblika ♦ bot. grozdasti lučnik rastlina s svetlo rumenimi cveti v podaljšanih grozdih, Verbascum blattaria; grozdasto socvetje podolgovato socvetje s cveti, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
  4.      grózdnat  -a -o in grozdnàt -áta -o prid. (ọ̑; ā) ki ima grozde: grozdnat trs
  5.      grôzen  -zna -o prid., grôznejši () 1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: videl je grozne prikazni; grozna zver / grozen zločin / grozne besede; grozna kletev / ekspr. pravljica ne sme biti preveč grozna // ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: grozna bolezen; čaka ga grozna kazen; grozna novica / to so bili grozni časi 2. ekspr. ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča odpor, nenaklonjenost: to je grozen človek; tvoji prijatelji so res grozni / ima grozen značaj / grozno čenčanje, vedenje / otroci so bili med vožnjo grozni zelo nemirni, nagajivi 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: bil je v groznem strahu zanjo; vozi z grozno hitrostjo; godi se mu grozna krivica; dela grozne napake / grozna globina, tema / grozen dež, veter 4. ekspr. zelo slab, nekvaliteten: imeli smo grozno hrano; cesta je bila grozna / piše grozen jezik / tu notri je grozen zrak zelo zatohel, nečist; imamo grozno vreme zelo neugodno 5. pog., ekspr. zelo grd, neprikupen: ima grozne čevlje; grozna barva; v tej obleki je grozna 6. nar. gorenjsko lep, čeden: bila je grozno dekle grôzno 1. prislov od grozen: grozno poje; grozno so ga pretepali; grozno je lep; grozno dolgo so ga čakali 2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: grozno je poslušati take neumnosti; kaj ni grozno, da noče priznati / grozno mu je bilo pri duši / pri njih je grozno imajo zelo neurejene razmere 3. v medmetni rabi izraža veliko čustveno prizadetost, grozo: grozno, mučili ga bodo; sam.: marsikaj groznega je doživel; preveč groznega je v teh zgodbah
  6.      gróznica  tudi grozníca -e ž (ọ̑; í) 1. star. vročica, mrzlica: ima groznico; tresel se je v groznici; hodili so kakor v groznici 2. redko velika živčna napetost, vznemirjenje: ko je zaslišal streljanje, se ga je polotila groznica / stresala jo je neka sladka groznica drhtavica
  7.      grozovíten  -tna -o prid. () zastar. grozen: grozovitne pošasti se je zbal / prizadejali so mu grozovitno krivico
  8.      grtánčen  -čna -o (á) pridevnik od grtanec: grtančna kost
  9.      grudàt  -áta -o prid. ( ā) redko grudast: grudata zemlja
  10.      grúh  -a m () nar. zahodno grušč: z gruhom nasuta pot
  11.      grundírati  -am nedov. in dov. () teh. nanašati osnovno barvo, podbarvati: grundirati s kredo
  12.      grùnt  grúnta m ( ú) večje kmečko posestvo: kupiti, prodati grunt; grunt in bajta / priženil se je na grunt; je doma z grunta / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15-20 ha // pog. posestvo, kmetija: imajo velik grunt ● prevzeti grunt postati njegov gospodar
  13.      grúntar  -ja m () raba peša lastnik grunta, velik kmet: bajtarji in gruntarji; bil je sin premožnega gruntarja
  14.      grúntarica  -e ž () lastnica grunta ali gruntarjeva žena: spredaj so sedele gruntarice v svilenih rutah
  15.      grúntarski  -a -o prid. () nanašajoč se na gruntarje: bil je gruntarski sin / odbijala ga je gruntarska ošabnost; sam.: kočar, pa je dobil gruntarsko
  16.      grúntarstvo  -a s () družbeni sloj gruntarjev: problem gruntarstva v Sloveniji // miselnost gruntarjev: nikoli se ni znebil gruntarstva
  17.      grúntati  -am nedov. (ú) pog. premišljevati, razglabljati: kar naprej kaj grunta in tuhta; grunta o problemu / dolgo je gruntal, kako bi ga pridobil
  18.      grúntec  -tca m () nav. ekspr. manjšalnica od grunt: pridno je obdeloval svoj gruntec
  19.      grúnten  -tna -o prid. () nanašajoč se na grunt: plačevati gruntni davek / vpisati v gruntne bukve v zemljiško knjigo
  20.      grúntič  -a m () nav. ekspr. manjšalnica od grunt: zaradi davkov je bil prodan marsikateri grunt in gruntič / imel je kočo in košček gruntiča
  21.      grupíranje  -a s () glagolnik od grupirati: grupiranje otrok po starosti / nastopiti proti grupiranju v organizaciji
  22.      guanin  gl. gvanin
  23.      gúbast  -a -o prid. (ú) ki ima gube: njegov obraz je bil gubast / gubasta halja; papir je bil gubast od vode / gubasta cev ♦ geogr. gubasto gorovje nagubano gorovje; tekst. gubasta tkanina tkanina z grebenastimi vzboklinami na površini
  24.      gubêrnij  -a m (é) v stari Avstriji višja upravna enota: razdeliti gubernije na okrožja; ljubljanski gubernij / člani gubernija uprave te enote
  25.      gúdek  -a m () nar. prašiček: Čoka je skotila dvanajst gudekov (F. Godina)

   6.534 6.559 6.584 6.609 6.634 6.659 6.684 6.709 6.734 6.759  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA