Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (659-683)


  1.      bájanica  -e ž (ā) šiba za iskanje vode, predmetov pod zemljo: z bajanico je iskal vodo / čarovna bajanica ♪
  2.      bájaničar  -ja m (ā) kdor zna ravnati z bajanico: bajaničar išče vodo ♪
  3.      bájaništvo  -a s (ā) iskanje z bajanico ♪
  4.      bájanje  -a s (ȃ) glagolnik od bajati: a) bajanje dedov in babic / svoje bajanje prodaja za resnico / skrivnostno bajanje prirode b) ubraniti se hudobnega bajanja ♪
  5.      bájar  in bájer -ja m (ȃ) pog. večja kotanja z vodo, ribnik: otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice ♪
  6.      bájati  -am nedov. (ȃ) knjiž. 1. pripovedovati, navadno neverjetne stvari: recimo, da je bilo res tako, kakor bajate; bajati bajke, zgodbe; bajati o bogastvu 2. redko prerokovati, čarati: vešča je bajala usodo dekletu ♪
  7.      bajazzo  gl. bajaco ♪
  8.      bájbáj  medm. (ȃ-ȃ) žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: sporoči mi, bajbaj ♪
  9.      bájčen  -čna -o (ȃ) pridevnik od bajka: pravljični in bajčni motivi ♪
  10.      bajè  prisl. (ȅ) izraža negotovost trditve: kmetu se je takrat baje prav dobro godilo; baje so zelo bogati / ženske baje da težko premagujejo radovednost ♪
  11.      bájen  -jna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn); pogled na mesto je bajen; bajne izložbe // ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote 2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja bájno prisl.: ta človek bajno zasluži; bajno lepa dolina ♪
  12.      bajer  gl. bajar ♪
  13.      bajeslóven  -vna -o (ọ̑) pridevnik od bajeslovje: slika bajeslovne vsebine; bajeslovno bitje ♪
  14.      bajeslóvje  -a s (ọ̑) bajke v celoti; mitologija: pesnik je zajemal iz bajeslovja / grško, slovansko bajeslovje // veda o tem ♪
  15.      bájeven  -vna -o prid. (á) zastar. tak kot v bajki; bajen: bajevni dogodki in čudeži / bajevne zeli čarovne ♪
  16.      bajílo  -a s (í) knjiž., redko čarovno sredstvo: poznati bajila; bajilo zoper krogle ♪
  17.      bájiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. pripovedovati, navadno neverjetne stvari; bajati: bajiti zgodbe iz starih časov; pren. nekje baji harfa ♪
  18.      bájka  -e ž (ȃ) 1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: zbirati ljudske bajke 2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih: o tem dogodku je spletla ljudska domišljija nešteto bajk 3. nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih bajk; to so prazne bajke ● knjiž. živeti v kraljestvu bajk prepuščati se domišljiji ♪
  19.      bájkar  -ja m (ȃ) kdor pripoveduje ali ustvarja bajke ♪
  20.      bájnost  -i ž (ȃ) knjiž. nenavadna lepota, čudovitost: bajnost večerov ♪
  21.      bajók  -a m (ọ̑) num. papeški novec, kovan od 15. do 19. stoletja ♪
  22.      bajonét  -a m (ẹ̑) vojaško bodalo: prebosti z bajonetom; bajoneti na puškah so se zabliskali; vojaki z nasajenimi bajoneti; pren. Na njenih [bivše jugoslovanske armade] bajonetih je slonela protiljudska stavba stare Jugoslavije (B. Kidrič) ♪
  23.      bajonéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bajonet: bajonetna nožnica / bajonetni napad ♦ elektr. bajonetni okov okov za žarnice brez navojnega vznožka ♪
  24.      bájram  -a m (ȃ) velik muslimanski praznik: praznovanje bajrama po ramazanu ♪
  25.      bájta  -e ž (ȃ) 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta? ♪

   534 559 584 609 634 659 684 709 734 759  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA