Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (6.584-6.608)



  1.      grézniti  -em nedov. (ẹ́ ẹ̑) pogrezati se, toniti: grezne v blatu / vedno bolj je blodil in greznil v temi in zmotah
  2.      grezovína  -e ž (í) redko razmočen, močviren svet: spremeniti grezovino v rodovitno zemljo
  3.      grézovka  -e ž (ẹ̄) bot. močvirska rastlina z rumeno zelenimi cveti v grozdu, Liparis loeselii
  4.      grež  -a tudi grège -ea [gréž] m (ẹ̑) tekst. nesukana preja iz zelo dolgih vlaken naravne svile
  5.      gŕgavec  tudi grgávec -vca m (ŕ; ) zgornji razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo: opičji grgavec ♦ zool. spodnji grgavec organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi
  6.      grgljánje  -a s () glagolnik od grgljati: slišalo se je grgljanje vode
  7.      grgljáti  -ám nedov.) redko grgrati: dete je sesalo prst in grgljalo / izpod skale grglja voda
  8.      grgòt  -ôta m ( ó) redko grgranje: grgot potoka
  9.      grgotáti  -ám nedov.) redko 1. grgrati: ni mogel govoriti, samo grgotal je; brezoseb. v grlu ji je grgotalo 2. gruliti: nad njim so grgotale grlice
  10.      grgotàv  -áva -o prid. ( á) redko grgrav: zapel je z grgotavim glasom
  11.      grgránje  -a s () glagolnik od grgrati: slišalo se je grgranje in hropenje ranjencev; grgranje v grlu, v prsih / grgranje in klokotanje vode / tekočina za grgranje
  12.      grgráti  -ám nedov.) 1. dajati kratke, pretrgane glasove iz grla: bolnik stoka in grgra; dojenček zadovoljno grgra; brezoseb. starcu je grgralo v grlu ∙ ekspr. v jezi je nekaj grgral nerazločno govoril // dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu grgra voda / voda grgra med skalami grgrajoč teče 2. zadrževati in premikati tekočino v grlu z izdihavanjem zraka: grgrati raztopino hipermangana / pog. grgrati kamilice grgráje: grgraje sopsti grgrajóč -a -e: grgrajoči glasovi; grgrajoč smeh; grgrajoč vrtinec
  13.      grgràv  -áva -o prid. ( á) podoben grgranju: grgrav glas
  14.      grgrávec  -vca m () redko zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo
  15.      grgútati  -am nedov. (ū) redko gruliti: v veži grgutajo grlice
  16.      gríč  -a m (í) nižji hrib: hiša stoji na griču; pogled z nizkega, z zelenega griča / pesn. vinski griči z vinogradi / star. naglo je stopal v grič navkreber, navzgor
  17.      gríča  -e ž () nar. zahodno bodičasta lupina okrog ploda; ježica: bukova, kostanjeva griča
  18.      gríčast  -a -o prid. (í) gričevnat: razgledoval se je po gričasti deželi
  19.      gríček  -čka m () manjšalnica od grič: povzpel se je na griček; zeleni griček za vasjo
  20.      gričevít  -a -o prid. () gričevnat: opazoval je gričevito pokrajino
  21.      gričévje  in gríčevje -a s (ẹ̑; í) v zaključeno celoto povezani griči: hribi prehajajo tu v gričevje / Dolenjsko gričevje
  22.      gričévnat  in gríčevnat -a -o prid. (ẹ̑; í) ki ima veliko gričev: gričevnat svet; gričevnata pokrajina
  23.      gričévnik  in gríčevnik -a m (ẹ̑; í) nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč
  24.      gríčkast  -a -o prid. () ki ima veliko gričkov: gričkasta pokrajina
  25.      gríf  -a m () mitol. žival s ptičjo glavo in krilatim telesom četveronožca ali kače; grifon: krilati konji in grifi / v grbu so imeli grifa

   6.459 6.484 6.509 6.534 6.559 6.584 6.609 6.634 6.659 6.684  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA