Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (6.476-6.500)



  1.      grajênje  -a s (é) glagolnik od graditi: a) prizadevanje za hitrejše in cenejše grajenje; grajenje hiše / grajenje novega sveta / grajenje filmske epopeje b) grajenje potoka
  2.      grajênost  -i ž (é) ustroj, sestava, kompozicija: grajenost živalskega telesa / oblikovna grajenost skladbe
  3.      grájski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na grad: že od daleč so se videli grajski stolpiči; zaprli so ga v grajsko ječo; grajska klet; grajsko obzidje / grajski hlapec, oskrbnik / grajska oblast grájski -a -o sam.: grajski so se pripeljali graščakova družina; zalotili so ga, ko je sekal na grajskem na graščakovi posesti
  4.      grákati  -am nedov. () krakati: krokarji so grakali
  5.      gramátika  -e ž (á) 1. sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov; slovnica: vsak jezik ima svojo gramatiko; gramatika angleškega, slovenskega jezika; pren., publ. režiser obvlada filmsko gramatiko // veda o tem: gramatika in stilistika; primerjalna gramatika slovanskih jezikov / gramatika za peti razred učbenik slovnicelingv. deskriptivna gramatika ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; historična gramatika ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika 2. do 1848 prvi štirje razredi šestletne gimnazije: gramatiko je obiskoval v Celovcu // tretji razred te gimnazije: prvi dve leti je bil odličnjak, v gramatiki pa ne
  6.      gramózenje  -a s (ọ̑) grad. posipanje z gramozom: jeseni je gramozenje cest nujno potrebno
  7.      granáta 2 -e ž () knjiž., redko granatno jabolko: občudoval je rdeče cvetje granat / jesti granate
  8.      grandomaníja  -e ž () lastnost, značilnost grandomanov: trpi za grandomanijo; bolestna grandomanija; grandomanija voditeljev
  9.      granitolòm  -ôma m ( ó) kraj, prostor, kjer se lomi granit: dela v granitolomu
  10.      granulometríjski  -a -o () pridevnik od granulometrija: granulometrijske raziskave
  11.      graščák  -a m (á) 1. do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki: dajati graščaku desetino; kmetje so se uprli graščakom; mogočen, trdosrčen graščak; graščak in njegovi tlačani 2. v nekaterih deželah lastnik gradu ali graščine sploh: bogat graščak je iskal učitelja svojim otrokom; obubožani graščak iz soseščine
  12.      graševína  in gráševina -e ž (í; á) grahova slama: kup graševine
  13.      gráški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Gradec: graške ulice / graški sejem ♦ zgod. graška pacifikacija sporazum, sklenjen v Gradcu leta 1572, po katerem so dobili versko svobodo plemiči in njihove družine
  14.      gravámen  -a m, mn. gravámina s (á) nav. mn., knjiž., redko obdolžitev, očitek, pritožba: mirno je poslušal njegova gravamina
  15.      gravíden  -dna -o prid. () med., vet., navadno v ženskem spolu noseč, brej: skrbeti za pravilno prehrano gravidne žene; gravidna žival
  16.      gravídnost  -i ž () med., vet. nosečnost, brejost: ugotoviti gravidnost
  17.      graviméter  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za natančno merjenje težnega pospeška
  18.      gravimetríja  -e ž () fiz. natančno merjenje težnega pospeška
  19.      gravíranje  -a s () glagolnik od gravirati: graviranje napisov; graviranje v jeklo
  20.      gravírati  -am nedov. in dov. () vrezovati črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino: gravirati datum, napis; gravirati v baker, v steklo / prstan je dala gravirati gravíran -a -o: doza z graviranim monogramom; gravirano steklo
  21.      gravíren  -rna -o prid. () s katerim se gravira: gravirni pribor, stroj
  22.      gravírnica  -e ž () delavnica, obrat za graviranje
  23.      grávis  -a m () lingv. grafično znamenje za kratki naglašeni samoglasnik, krativec
  24.      gravitácija  -e ž (á) 1. fiz. pojav, da se telesa privlačijo zaradi svoje mase, težnost: teorija gravitacije 2. gospodarska, prometna usmerjenost k določenemu središču, teženje: gravitacija vasi k mestu
  25.      gŕba  -e ž (ŕ) 1. večja izboklina na hrbtu zaradi skrivljene hrbtenice: grbo je imel že od rojstva // pog., ekspr. hrbet: mahnil ga je po grbi 2. izbočeni del hrbta nekaterih živali: velblodova grba; pren. gorski greben s strmo grbo 3. zastar. guba (na koži): čelo je bilo polno grb; grbe na licih ● pog., ekspr. če njemu ustrežem, bom kmalu dobil vso vas na grbo vsi vaščani me bodo nadlegovali s prošnjami; pog., ekspr. na grbi ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; pog., ekspr. na grbi jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; pog., ekspr. to sem občutil na svoji grbi na sebi, sam; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premaganrib. mreni podobna sladkovodna riba, Barbus plebejus

   6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA